Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
2. Kot kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.
3. Kot gozdno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče.
4. Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se v obliki bonitetnih točk vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin.
4.a Rastiščni koeficient je podatek o proizvodni sposobnosti gozdnih zemljišč, po predpisih o gozdovih, ki se vodi v registru nepremičnin.
5. Proizvodno območje je območje s podobnimi naravnimi danostmi in gospodarskimi pogoji za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je po predpisih o statistiki opredeljeno kot statistična regija in je kot tako evidentirano v zemljiškem katastru.
6. Območja posebnih režimov za kmetovanje so območja, na katerih je skladno s predpisi zaradi okoljevarstvenih in drugih javnih interesov omejena intenzivnost pridelave (kot npr. vodovarstvena območja, območja Natura 2000, območja krajinskih parkov in podobno).
7. Pavšalna ocena dohodka na panj je ocena možnega tržnega dohodka od čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo reje čebel.

(1) Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj ugotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
(2) Naloge ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj so:
1. vodenje podatkov o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč, o proizvodnih območjih in območjih posebnih režimov za kmetovanje v zemljiškem katastru;
2. pridobivanje podatkov o cenah, tehnologijah in intenzivnosti kmetijske in gozdarske pridelave, ki so potrebni za izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, skladno s 5. in 7. členom tega zakona;
3. izdelava predlogov kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter izračun odstotka za zmanjšanje katastrskega dohodka za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje;
4. vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence kalkulacij;
5. priprava predloga zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč glede na proizvodno območje, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: lestvice katastrskega dohodka) in pavšalne ocene dohodka na panj;
6. pripisovanje katastrskega dohodka zemljiščem, kot so evidentirana v zemljiškem katastru;
7. druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.

(1) Katastrski dohodek se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: zemljišče) in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški (v nadaljnjem besedilu: stroški), ob upoštevanju povprečne velikosti kmetije, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).
(2) Katastrski dohodek je lahko negativen.
(3) Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektaru zemljišča in njegove odkupne cene.
(4) Kot odkupna cena se upošteva povprečna odkupna cena posameznega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, ki jo objavi SURS. Za pridelke, za katere ni mogoče pridobiti podatka o odkupni ceni od SURS, se upošteva cena, kot jo izkazuje tržno informacijski sistem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridelke, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se kot del odkupne cene upošteva tudi pavšalno nadomestilo.
(5) Kot možni pridelek se upošteva povprečni pridelek posamezne vrste rastlinskega in živinorejskega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot ga izkazujejo podatki SURS za posamezno proizvodno območje, korigiran z boniteto zemljišča oziroma z rastiščnim koeficientom.
(6) V primeru možne različne rastlinske in živinorejske pridelave na enaki vrsti podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišča se kot pridelek upošteva tehtano povprečje možnih pridelkov rastlinske in živinorejske pridelave, ob upoštevanju običajne strukture rastlinske in živinorejske pridelave na proizvodnem območju, ki jo izkazujejo objavljeni podatki SURS.
(7) Strošek se ugotovi kot zmnožek upravičenega nujnega potroška in njegove nabavne cene.
(8) Kot stroški se upoštevajo standardizirani materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, stroški tujih storitev, stroški amortizacije osnovnih sredstev in posredni stroški pridelave.
(9) Standardizirani materialni stroški se določijo na podlagi podatkov o materialnih potroških kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije za izračunavanje katastrskega dohodka, in njihovih nabavnih cen, ki vključujejo tudi DDV. Vrednost lastnega dela se ne šteje med materialne stroške.
(10) Stroški lastnih strojnih storitev se določijo ob upoštevanju porabe strojnih ur in vrste mehanizacije, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije materialnih potroškov, kot jih na uro uporabe mehanizacije izkazujejo kalkulacije za določanje cen storitev preko strojnih krožkov, in cen materialnih potroškov.
(11) Kot stroški tujih storitev se priznavajo stroški običajno plačljivih tujih storitev, vključno z zavarovanjem in se določijo na ravni povprečne cene posamezne storitve.
(12) Stroški amortizacije osnovnih sredstev se določijo ob upoštevanju nabavnih vrednosti osnovnih sredstev, stopenj amortizacije in letne izkoriščenosti osnovnih sredstev, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije.
(13) Kot nabavne cene materialnih potroškov in tujih storitev se upoštevajo povprečne nabavne cene za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja.
(14) Kot nabavna vrednost osnovnih sredstev se upošteva tržna vrednost vključno z DDV, ugotovljena na podlagi povprečnih nabavnih cen za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, zmanjšana za delež investicijskih proračunskih podpor, to je proračunskih plačil, ki imajo naravo nadomestila stroškov investiranja. Delež investicijskih proračunskih podpor se ugotovi iz razmerja med skupno vrednostjo investicijskih proračunskih podpor, izplačanih v zadnjih treh letih pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, in skupno vrednostjo osnovnih sredstev, upoštevano v ekonomskih računih za kmetijstvo in gozdarstvo za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot jih izkazujejo podatki SURS.
(15) Kot posredni stroški pridelave se priznavajo običajni splošni stroški, vključno z DDV, povezani s kmetijo kot celoto, kot so: stroški zavarovanja in obdavčitve poslovnih nepremičnin, stroški elektrike, vode, drobnega orodja in materiala, delovne obleke, izobraževanja, strokovne literature in podobno.
(16) Na podlagi metodologije izračuna katastrskega dohodka se za posamezne pridelke izdelajo kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka.

(1) Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke glede na posamezne vrste dejanske rabe.
(1) Katastrski dohodek kmetijskih zemljišč se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke, upoštevane za posamezno vrsto dejanske rabe.
(2) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča za obdelavo ugotovi kot možni tržni dohodek od poljedelskih pridelkov, namenjenih za hrano, krmo in predelavo, glede na običajno strukturo pridelave (v nadaljnjem besedilu: njivski kolobar) na proizvodnem območju. Na posameznem proizvodnem območju se upoštevata površina in pridelek poljščin, ki z vsaj 70% pridelave prevladujejo v njivskem kolobarju (v nadaljnjem besedilu: reprezentančni pridelki), površine preostalih poljščin pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
(3) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod travinjem ugotovi kot možni tržni dohodek od pridelkov travinja oziroma živinoreje, vezane na pridelek travinja. Na posameznem proizvodnem območju se upošteva vrsta reje, ki z vsaj 70% prevladuje v strukturi živinoreje na tem območju.
(4) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, zastopanih na proizvodnem območju, razen za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja. Za vinograde se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka grozdja in vina. Za oljčnike se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka oljk in oljčnega olja. Za plantaže gozdnega drevja se katastrski dohodek ugotovi kot za gozd.
(5) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov, ki prevladujejo v strukturi pridelave na proizvodnem območju, površine preostalih pridelkov pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
(6) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
(7) Katastrski dohodek gozda se ugotovi na podlagi podatkov o povprečnem poseku, kot jih izkazuje SURS.
(7) Katastrski dohodek gozda se ugotovi na hektar zemljišča glede na povprečni posek, strukturo gozdnih lesnih sortimentov, boniteto zemljišča in rastiščni koeficient, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka.
(8) Katastrski dohodek se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na njegovo površino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient, kot se vodi v zemljiškem katastru na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje se katastrski dohodek zmanjša za odstotek zmanjšanja dohodka zaradi omejitev intenzivnosti pridelave, ki se določi na podlagi razmerja med oceno tržnega dohodka s kalkulacijami za pridelke, ki se upoštevajo za ugotavljanje katastrskega dohodka za posamezne vrste dejanske rabe znotraj območja posebnih režimov za kmetovanje, in oceno tržnega dohodka za iste pridelke ob upoštevanju omejitve intenzivnosti.

(1) GURS vsako leto, na podlagi kalkulacij, ob upoštevanju spremembe odkupnih cen pridelkov, nabavnih cen materialnih potroškov in tujih storitev ter nabavnih vrednosti osnovnih sredstev za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, najkasneje do 15. aprila za tekoče leto pripravi, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, predlog lestvic katastrskega dohodka in predlog pavšalne ocene dohodka na panj.
(2) Vlada na podlagi predloga določi lestvice katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za tekoče leto in jih najpozneje do 30. junija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Šteje se, da so podatki o katastrskem dohodku oziroma pavšalni oceni dohodka na panj na dan objave pripisani zemljiščem v zemljiškem katastru oziroma čebeljim panjem v registru čebelnjakov.
(1) GURS vsako leto na podlagi kalkulacij, ki veljajo na dan 15. aprila tekočega leta, ob upoštevanju spremembe povprečnih pridelkov, odkupnih cen pridelkov, nabavnih cen materialnih potroškov in tujih storitev ter nabavnih vrednosti osnovnih sredstev za zadnja tri leta pred letom, v katerem se dohodek ugotavlja, pripravi, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, predlog lestvic katastrskega dohodka in predlog pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto.
(2) Vlada na podlagi predloga določi lestvice katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj in jih najpozneje do 30. junija tekočega leta za naslednje leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj, ugotovljena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se pripišeta kmetijskim in gozdnim zemljiščem oziroma čebeljim panjem na dan 1. januarja leta po letu objave lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
(4) GURS zagotavlja vpogled v trenutne podatke o višini katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča. Najkasneje do 20. septembra tekočega leta GURS zagotovi tudi vpogled v podatke o katastrskem dohodku, izračunanem po lestvicah katastrskega dohodka za naslednje leto.

(1) GURS najmanj vsakih pet let preveri skladnost kalkulacij z ravnijo tehnologij in produktivnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2) Na podlagi analiz po potrebi pripravi predlog novih kalkulacij in jih za 30 dni z javnim pozivom k podajanju pripomb in predlogov razgrne na spletni strani GURS.
(3) Med javno razgrnitvijo lahko vsa strokovna in druga zainteresirana javnost pošlje pripombe in predloge.
(4) Po proučitvi in ustreznem upoštevanju prejetih pripomb in predlogov GURS v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, pripravi predlog novih kalkulacij.
(5) Vlada na podlagi predloga kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka v tekočem letu določi nove kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka zemljišč in pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto in jih najkasneje do 31. decembra tekočega leta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ne glede na 6. člentega zakona se do 30. junija 2014 katastrski dohodek za kmetijska zemljišča, ki niso evidentirana v zemljiškem katastru kot kmetijska zemljišča s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi in plantaža gozdnega drevja, ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
Ne glede na 6. členzakona se do 30. junija 2015 katastrski dohodek za kmetijska zemljišča, ki niso evidentirana v zemljiškem katastru kot kmetijska zemljišča s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi in plantaža gozdnega drevja, ugotovi kot povprečje katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za obdelavo in kmetijska zemljišča pod travinjem.