(1) Vlagatelj vlogo za dodelitev Zoisove štipendije vloži v roku, določenem v javnem razpisu.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka vlagatelj priloži:
– dokazila o izjemnih dosežkih, ki jih uveljavlja, vključno z dokazili o tem, da dosežek izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika,
– potrdilo o šolskem ali študijskem uspehu oziroma dokazilo o uspehu pri maturi ali o uvrstitvi med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji,
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program in dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa, če uveljavlja štipendijo za izobraževanje v tujini,
– overjeno fotokopijo najemne pogodbe, sklenjene za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, iz katere je razviden strošek najema, če uveljavlja dodatek za bivanje,
– overjeno fotokopijo odločbe pristojnega organa iz 20. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: zakon), če uveljavlja dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
(3) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka dijak, ki biva v javnem dijaškem domu, za uveljavitev dodatka za bivanje predloži potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju.

(1) Državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, so tekmovanja, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinancira na podlagi javnega razpisa, in potekajo na državi ravni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
– so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
– uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja;
– so sofinancirana iz javnih sredstev in
– tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji.
(3) Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
(3) (4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena kot državno tekmovanje štejeta tudi Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) in Tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije (BALTEK). Vlagatelj lahko uveljavlja dosežek tistega TEMSIG tekmovanja, na katerem se je zadnjič izvedlo tekmovanje v disciplini, ki jo uveljavlja kot izjemni dosežek.
(4) (5) Kot najvišja mesta na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 10 točkami.
(5) (6) Kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada), ki se točkuje s 5 točkami, in srebrno priznanje (ali druga nagrada), ki se točkuje z 2 točkama.

(1) Mednarodna tekmovanja iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti so tekmovanja, na katerih je udeležba mogoča na podlagi predhodne uvrstitve na državnem tekmovanju, pri čemer mora to državno tekmovanje izpolnjevati pogoje iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za mednarodno tekmovanje šteje tudi tekmovanje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– organizira ga strokovno združenje, raziskovalna ali izobraževalna ustanova, ki izvaja programe s področja tekmovanja;
– je primarno namenjeno osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih tekmovalnih skupinah;
– pravila so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na mednarodni ravni;
– na tekmovanju je udeleženih najmanj 5 držav;
– tekmovanje ima večletno tradicijo oziroma je bilo pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organizirano najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega tekmovanja;
– o uvrstitvah tekmovalcev na tekmovanju odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in
– nagrade prejme največ 20% tekmovalcev ali tekmovalnih skupin.
(3) Kot najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 20 točkami.
(4) Kot priznanje na mednarodnem tekmovanju šteje priznanje, primerljivo zlatemu ali srebrnemu priznanju iz petega odstavka prejšnjega člena, ki se točkuje z 10 točkami.
(5) Udeležba na mednarodnem tekmovanju se točkuje s 5 točkami, če se je vlagatelj uvrstil na mednarodno tekmovanje na podlagi prvega odstavka tega člena, v primeru tekmovanja iz drugega odstavka tega člena pa le, če je vlagatelja za uvrstitev na tekmovanje če se je vlagatelj na tekmovanje uvrstil preko predhodnega selekcijskega postopka tako, da ga je v tem postopku pred tekmovanjem za udeležbo izbral referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline, ki ga imenuje organizator tekmovanja.

(1) Kot izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela šteje priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo, ki je podeljena v okviru javnega natečaja ali razpisa za posamezno strokovno ali znanstveno disciplino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– priznanja razpisuje in podeljuje strokovno združenje s področja raziskovalnega dela ali ustanova, vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja raziskovalnega dela, ali tem primerljiva združenja in ustanove v tujini,
– javni natečaj ali razpis je primarno namenjen osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih skupinah,
– pravila natečaja ali razpisa so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na državni ali mednarodni ravni,
– javni natečaj ali razpis ima večletno tradicijo oziroma je bil pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organiziran najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega javnega natečaja ali razpisa,
– o podelitvi priznanj odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in
– priznanja prejme največ 20% prijavljenih raziskovalnih del za posamezno ciljno skupino iz druge alineje tega odstavka.
(2) Priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo se točkuje z 10 točkami.
(3) Kot izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela šteje tudi izum ali inovacija, katerega avtor ali soavtor je vlagatelj. Vlagatelj predloži potrdilo o podeljenem patentu, ki ga je najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije, izdal nacionalni patentni urad, World Intellectual Property Organization (WIPO) ali drug referenčen patentni urad. Patent se točkuje z 20 točkami.

(1) Kot objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka šteje prispevek, vpisan v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Objava mora biti v vzajemni bazi COBISS označena kot znanstvena ali strokovna v skladu s specifikacijo, objavljeno v dokumentu Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij, ki je javno objavljena na spletni strani http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf.
(2) Objava v zborniku ali strokovni publikaciji se točkuje z 10 točkami, objava v znanstveni publikaciji se točkuje s 15 točkami.
(2) Znanstvena objava v zborniku ali strokovni publikaciji se točkuje z 10 točkami, v znanstveni publikaciji pa s 15 točkami. Strokovna objava se točkuje s polovico točk znanstvene objave.

(1) Za dokazilo o šolskem uspehu v osnovni šoli šteje spričevalo zaključnega razreda osnovne šole. Povprečna ocena v osnovni šoli je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih končnih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole.
(2) Za dokazilo o šolskem uspehu v srednji šoli šteje spričevalo zadnjega zaključenega letnika pred tistim, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov ustreznega letnika. 
(3) Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega so razvidne vse številčno izražene končne ocene vseh uspešno opravljenih obveznosti in datum opravljanja vsake obveznosti v vseh predhodnih študijskih letih na tistem študijskem programu, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Pri dvopredmetnih programih mora potrdilo vsebovati ocene in datume opravljanja obveznosti za oba programa. Pri predmetih, ki so ocenjeni z več ocenami (izpit, kolokvij, vaje), se kot končna ocena upošteva ocena izpita. Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je vlagatelj dosegel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se povprečna ocena izračuna iz ocen obeh programov. Če ima študent v preteklem študijskem letu manj kot tri številčno izražene ocene, se za izračun povprečne ocene upoštevajo vse številčno izražene ocene, dosežene za zadnji letnik, v katerega je bil vlagatelj vpisan.
(4) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.
(5) Če je vlagatelj v zadnjem šolskem letu pred letom, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije, opravil obveznosti več razredov osnovne šole ali več letnikov srednješolskega izobraževanja, se upošteva povprečna ocena tistega razreda ali letnika, opravljenega v zadnjem šolskem letu, ki je za vlagatelja ugodnejša.
(6) Če so ocene pridobljene v tujini in jih ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi Republike Slovenije s področja šolstva, vlagatelj predloži uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Sklad na podlagi tega potrdila in potrdila o uspehu posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom.

(1) Vlagatelji se glede na pogoj, na podlagi katerega uveljavljajo pridobitev Zoisove štipendije, razvrstijo v naslednje skupine:
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v osnovni šoli (skupina OŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v srednji šoli (skupina SŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju (skupina VŠ).
(2) Vloge se v okviru posamezne skupine razvrstijo po naslednjem vrstnem redu meril:
– število točk za izjemne dosežke,
– število točk pri maturi ali razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije,
– povprečna ocena.
(3) Vloge vlagateljev, ki niso bile izbrane po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka, se razvrščajo po naslednjih merilih glede na razpoložljiva sredstva.
(4) Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje doseganje posameznega merila iz drugega odstavka tega člena. Če vloge vlagateljev, ki izkazujejo enako vrednost posameznega merila (enako povprečno oceno, enako število točk za izjemne dosežke itd.), presegajo preostala sredstva v tej skupini, se štipendije ne dodelijo, preostala sredstva pa se prerazporedijo v naslednjo skupino.

(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije, o čemer mora štipendist predložiti dokazila najkasneje do 5. dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Podatek o prijavi začasnega prebivališča sklad pridobi iz uradnih evidenc, razen v primeru prijave začasnega prebivališča v tujini, ki ga predloži vlagatelj.
(3) Podatek o prijavi začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji sklad pridobi iz uradnih evidenc. Če vlagatelj dodatek za bivanje uveljavlja na podlagi začasnega prebivališča v tujini, vlagatelj predloži potrdilo pristojnega organa v tujini o prijavi začasnega prebivališča v tej državi.
(4) Pogoj oddaljenosti več kot 25 km od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja je določen z razdaljo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja. Razdalja med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja pomeni najkrajšo razdaljo od naslova nepremičnine, v kateri ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se upravičenec izobražuje, določeno s spletnim daljinomerom »zemljevid.najdi.si.«. Če je kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, je štipendist dolžan zagotoviti podatke o dejanskem kraju izobraževanja.
(5) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča manj kot 25 km oddaljen od kraja izobraževanja. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.
(5) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.

(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta, s katerim uveljavlja pravico do štipendije.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Štipendistu, ki dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med letom zaradi spremembe okoliščin, se ob izpolnjevanju pogojev dodeli dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe pristojnega organa iz 20. člena zakona, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.
(3) Štipendistu, ki dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med letom zaradi spremembe okoliščin, se dodatek dodeli z dnem izpolnitve pogojev, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.