Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih:
– predšolske vzgoje,
– osnovnošolskega izobraževanja,
– vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami,
– osnovnega glasbenega izobraževanja,
– nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,
– srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja,
– srednjega splošnega izobraževanja,
– višjega strokovnega izobraževanja,
– vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter
– izobraževanja odraslih.
Vsebino in postopek sprejemanja programov za predšolske otroke in njeno financiranje ter izobrazbene pogoje in delovno obveznost strokovnih delavcev vrtca določa zakon.
Za vrtce oziroma šole, ustanovljene za vzgojo in izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Za vrtce, šole in druge zavode za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojene programe za predšolske otroke, prilagojene izobraževalne programe ter vzgojni ali posebni program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: otroci in mladostniki s posebnimi potrebami) se uporabljajo določbe, ki veljajo za vrtce oziroma šole, če z zakonom ni drugače določeno.
Za izobraževanje odraslih, za domove za učence in dijaške domove se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za šole, če z zakonom ni drugače določeno.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vrtce in šole za tujce, razen določb o sprejemanju javno veljavnih programov.

V vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se v skladu s cilji iz prejšnjega člena zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.

Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo.
Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke.
Javna mreža osnovnih šol mora zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja.
Javna mreža glasbenih šol mora biti organizirana tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje.
Javna mreža nižjih in srednjih poklicnih šol, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šol in gimnazij mora omogočiti izobraževanje vsem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica oziroma opravljanje mature.
Javna mreža višjih strokovnih šol omogoča nadaljevanje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
Javna mreža domov za učence in dijaških domov omogoča učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, pogoje za bivanje in učenje.
Javna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo.
Razmestitev izobraževalnih programov za izobraževanje odraslih mora omogočati odraslim, ki niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja, dokončanje osnovne šole, odraslim, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, pa enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe ter možnost izobraževanja po drugih programih za izobraževanje odraslih.
Merila za postavitev javne mreže določi Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju:
– števila in starosti otrok na določenem območju,
– specifičnosti poselitve in
– razvojnih posebnosti območja.
Javna mreža javnih organizacij za izobraževanje odraslih omogoča odraslim dokončanje osnovne šole, vključitev v javno veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje odraslih.
V postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.
Vrtec oziroma šolo se vpiše v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:
– podatke iz petega odstavka tega člena razen podatkov iz šeste alinee navedenega odstavka,
– izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja pogojev iz 33. člena tega zakona oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do pričetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo,
– javno veljavni program.
Za resničnost podatkov in izjav iz prejšnjega odstavka poslovodni organ vrtca oziroma šole kazensko in odškodninsko odgovarja. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev za izvajanje dejavnosti v prvem letu po vpisu v razvid.
V razvid se vpiše:
– ime ali firmo, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba,
– ime in sedež vrtca oziroma šole,
– številko in datum akta o ustanovitvi,
– ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja,
– javno veljavnost programa,
– datum vpisa oziroma izbrisa in razloge izbrisa iz razvida,
– sklep o dodelitvi programa iz 16. člena tega zakona za javne šole.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona in socialno-varstvene zavode, ki jih za izvajanje prilagojenih programov za predšolske otroke in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve, določi minister, vpiše ministrstvo po uradni dolžnosti v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca.
V skladu s tem členom se v razvid vpišejo tudi socialno- varstveni zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa določi minister.

Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov ter metodologije za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva.
V skladu z metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja se zagotavlja sredstva javnim gimnazijam, poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam, višjim strokovnim šolam in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost.
Za vzgojo in izobraževanje:
– na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– na narodno mešanih območjih,
– otrok Romov,
– otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnih programov, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, določi minister posebne normative in standarde oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.
Normative in standarde za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin in za vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo.