(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2015/2340/EU z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2015, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).

(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), s spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja za javna naročila na obrambnem in varnostnem področju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami.
2. »Naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na posojilo, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Naročilo, katerega predmet je dobava blaga ter vključuje storitev namestitve ali inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma omogoča uporabo blaga v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot naročilo blaga.
3. »Naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi četrtega odstavka 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), ali graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov ali projektiranje in graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki je povezano z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj. Gradnja je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
4. »Naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev s Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev). Naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot naročilo storitev, če je vrednost storitev večja od vrednosti blaga, ki je zajeto v naročilu. Naročilo, katerega predmet so storitve s Seznama storitev, ki vključujejo dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot naročilo storitev.
5. »Sklop« je del naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
6. »Celotna življenjska doba« zajema vse faze predmeta naročanja, kot so na primer raziskave in razvoj, industrijski razvoj, proizvodnja, popravilo in vzdrževanje, posodobitev, transport, vzpostavitev, izobraževanje in usposabljanje za uporabo, preizkušanje, odstranitev in uničenje oziroma razgradnja.
7. »Civilna naročila« so naročila, katerih predmet ni vojaške narave, namenjena pa so zagotavljanju logističnih potreb, niso vključena v prvem odstavku 2. člena tega zakona in se oddajo v skladu z določili četrtega odstavka 15. člena tega zakona.
8. »Občutljiva oprema«, »občutljive gradnje« in »občutljive storitve« so oprema, gradnje in storitve za varnostne namene, ki vključujejo tajne podatke ali zahtevajo njihovo varovanje. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z občutljivo opremo tako tesno povezani, da uporaba občutljive opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
9. »Vojaška oprema« je oprema, njeni sestavni deli ali sklopi, ki so specifično načrtovani ali prilagojeni za vojaške namene in namenjeni uporabi kot orožje, strelivo ali vojaško sredstvo. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z vojaško opremo tako tesno povezani, da uporaba vojaške opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
10. »Raziskave in razvoj« pomenijo vse dejavnosti, ki vključujejo osnovne raziskave, uporabne raziskave in eksperimentalni razvoj. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo tehnoloških modelov, ki prikazujejo delovanje nove zamisli ali tehnologije v primernem ali reprezentativnem okolju.
11. »Tajni podatek« je podatek, ki je skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določen in označen s stopnjo tajnosti ter podatek z delovnega področja Banke Slovenije, ki se v skladu z predpisi, ki urejajo naloge centralne banke, varuje kot zaupen podatek.
12. »Kriza« pomeni razmere, ki jih v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v tretji državi povzroči škodljiv dogodek, ki je nedvomno večji od škodljivih dogodkov vsakdanjega življenja in znatno ogrozi ali omeji življenje in zdravje oseb, znatno vpliva na vrednost nepremičnin ali zahteva ukrepe za oskrbo prebivalstva z nujnimi potrebščinami. Kriza pomeni tudi razmere, v katerih je takšen škodljivi dogodek obravnavan kot neposredna nevarnost. Oboroženi spopadi in vojne se štejejo za krizo po tem zakonu.
13. »Obrambni ali varnostni program« je program, ki zagotavlja uresničevanje obrambnih in varnostnih ciljev Republike Slovenije ter ga sprejme vlada. Vlada lahko določi, da je naročilo, ki je potrebno za izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, bistveno za varnostne interese Republike Slovenije.
14. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ali oseba javnega prava, ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj oziroma gradnjo, blago ali storitve.
15. »Kandidat« je gospodarski subjekt, ki je predložil prijavo za sodelovanje v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
17. »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom naročanja. Gospodarski subjekti, ki oddajo skupno ponudbo, in subjekti, ki se po tem zakonu štejejo za s ponudnikom povezane osebe, se ne štejejo za podizvajalce.
18. »Povezana oseba« je oseba, nad katero ima ponudnik neposreden ali posreden prevladujoč vpliv, ali oseba, ki ima, zlasti zaradi lastništva, finančne udeležbe v kapitalu ali pravil upravljanja, neposreden ali posreden prevladujoč vpliv na ponudnika. Za osebo, ki:
– ima večino vpisanega kapitala te osebe;
– ima glede na lastniški delež večino glasovalnih pravic;
– lahko imenuje več od polovice članov organa upravljanja ali nadzora, izvršnega direktorja, prokurista ali člane poslovodstva ali člane upravnih organov te osebe;
velja domneva, da ima prevladujoč vpliv na drugo osebo, prevladujoč vpliv pa je mogoče ugotoviti tudi v drugih primerih.
19. »Odgovorna oseba naročnika oziroma ponudnika« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, storjen z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva.
20. »Skupni nabavni organ« je naročnik ali evropski javni organ, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
– naroča blago oziroma storitve, namenjene naročnikom, ali
– izvede postopek oddaje naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
21. »Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi za oddajo posebno zahtevnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za naročilo šteje, da je posebno zahtevno, če ni mogoče objektivno:
– opredeliti tehničnih specifikacij v skladu z 2., 3. in 4. točko tretjega odstavka 28. člena tega zakona, s katerimi bi lahko zadovoljili naročnikove potrebe ali dosegli cilje, oziroma
– določiti pravnih oziroma finančnih elementov projekta oziroma predmeta naročila.
22. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja naročila, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
23. »Postopek s pogajanji brez predhodne objave« je postopek, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte k oddaji ponudbe in se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
24. »Postopek s pogajanji po predhodni objavi« je postopek, v katerem naročnik objavi obvestilo o naročilu, na podlagi katerega lahko gospodarski subjekti, ki želijo pridobiti naročilo, predložijo svojo prijavo, naročnik pa se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
25. »Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek naročanja, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt na podlagi obvestila o naročilu, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil, predloži ponudbo.
26. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju, zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje predvideno količino.
27. »Elektronska dražba« je ponavljajoča se aktivnost, kot del postopka naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste oziroma izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
28. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
29. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni pa tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo elektronsko.
30. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom.
31. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je njena formalna pomanjkljivost nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
31. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.
32. »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.
33. »Nepravilna ponudba« je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali katere ponudbena cena je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 32. do 38. člena tega zakona.
34. »Neprimerna ponudba« je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.
35. »Nesprejemljiva ponudba« je ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu.
36. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do poteka roka, določenega za prejem ponudb.
37. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
38. »Pogodba o izvedbi naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki in enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba storitev, gradenj ali dobav blaga.
39. »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določa drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
40. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji naročila pravnomočna.
(2) Za namene tretjega poglavja tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. »tehnične specifikacije« v primeru naročil:
a) gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, materiale in blago, omogočajo pa takšen opis gradenj, materialov in blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi ter proizvodnimi postopki in metodami. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo;
b) blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnja kakovosti, stopnja okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, uporabnosti blaga, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi z blagom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi, navodili za uporabo, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;
2. »standard« je tehnična specifikacija, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se in stalno uporabo. Usklajenost s tem standardom praviloma ni obvezna. Standard sodi v eno izmed naslednjih kategorij:
– mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,
– evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski organ za standardizacijo in dal na voljo javnosti,
– nacionalni standard: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti;
3. »vojaški standard« je tehnična specifikacija, ki je ni obvezno upoštevati in jo odobri organ za standardizacijo, ki pripravlja tehnične specifikacije za ponavljajočo se ali stalno uporabo na obrambnem področju;
4. »evropski tehnični atest« je ugodna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za specifično uporabo proizvoda na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnjo stavb z opredelitvijo ustreznih lastnosti proizvoda in pogojev za uporabo. Evropski tehnični atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;
5. »enotna tehnična specifikacija« je tehnična specifikacija, določena v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, in je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;
6. »tehnična referenca« pomeni kateri koli dokument, ki so ga v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga, pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov.

Oseba, ki mora v skladu s 3. členom ali 13. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 – odl. US in 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) ali 3. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US in 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) oddajati svoja naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, naroča predmete iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v skladu s tem zakonom.
Oseba, ki mora v skladu z 9. ali 23. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) oddajati svoja naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, naroča predmete iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v skladu s tem zakonom.

(1) Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil in Uradu za publikacije Evropske unije naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od:
– 400.000 eurov pri naročanju blaga ali storitev,
– 5.000.000 eurov pri naročanju gradenj.
(1) Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil in Uradu za publikacije Evropske unije naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od vrednosti iz 8. člena Direktive 2009/81/ES.
(2) Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od:
– 40.000 eurov pri naročanju blaga ali storitev,
– 80.000 eurov pri naročanju gradenj.
(3) Kadar Evropska komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.

(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. naročila, ki se oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;
2. naročila, oddana v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem se izvajajo aktivnosti ali operacije;
3. naročila storitev v zvezi s pridobitvijo ali najemom zemljišč, že zgrajenih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, razen naročil finančnih storitev, ki so vezana na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje;
4. naročila, ki jih odda vlada vladi države članice ali tretje države v zvezi z:
– dobavo vojaške opreme,
– dobavo občutljive opreme,
– občutljivimi gradnjami,
– občutljivimi storitvami,
– gradnjami ali storitvami, ki so neposredno povezane z vojaško opremo,
– gradnjami ali storitvami, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali
– gradnjami ali storitvami za specifično vojaške namene;
5. storitve na področju arbitraže in poravnave;
6. finančne storitve, razen zavarovalniških storitev;
7. pogodbe o zaposlitvi;
8. raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik pri opravljanju lastnih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
9. naročilo, katerega predmet je gradnja, blago ali storitev s področja uporabe tega zakona, če:
– je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni predmet tega zakona ZJN-2 ali ZJNVETPS, ali ZJN-3 in
– je hkratna oddaja obeh naročil enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi.
(2) V primeru iz 9. točke prejšnjega odstavka naročnik ne sme združiti različnih predmetov naročanja z namenom, da se izogne uporabi tega zakona. V dokumentaciji o oddaji združenega naročila mora naročnik navesti razloge za uporabo izjeme iz 9. točke prejšnjega odstavka.

(1) Za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon, se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo način opredelitve predmeta in sporočanje statističnih podatkov o oddanih naročilih v preteklem letu.
(2) Naročnik mora za izvedbo naročila iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti soglasje medresorske komisije, če je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od 20.000 40.000 eurov brez DDV.

(1) O utemeljenosti oddaje naročila v skladu s prejšnjim členom odloči medresorska komisija za naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. členu PDEU, ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja, medresorska komisija preveri:
– ali predmet naročila izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena in
– utemeljenost razlogov za neizvedbo postopka naročanja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ali postopka javnega naročanja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-2 ali prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS prvega odstavka 39. člena ZJN-3.
(2) Vloga za soglasje iz drugega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati podatke o predmetu naročanja in namenu uporabe tega predmeta ter razloge, zakaj ni mogoča izvedba postopka naročanja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ali postopka javnega naročanja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-2 prvega odstavka 39. člena ZJN-3. Za naročila, ki se izvedejo na podlagi 346. člena PDEU, mora naročnik v vlogi navesti tudi, razkritje katerih podatkov je lahko v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, kateri so ti bistveni varnostni interesi in kateri ukrepi so potrebni za njihovo varovanje.
(3) Predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in člane ali članice (v nadaljnjem besedilu: član) medresorske komisije imenuje vlada. Mandat predsednika in članov medresorske komisije je štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Način imenovanja, sestavo, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik in člani, ter način delovanja medresorske komisije določi vlada z uredbo.

(1) Naročilo, katerega predmet so blago, storitve ali gradnje s področja uporabe tega zakona in deloma s področja uporabe ZJN-2 ali ZJNVETPS ZJN-3, se odda v skladu z določbami tega zakona, če je oddaja enovitega naročila upravičena s stvarnimi, dejansko utemeljenimi razlogi.
(2) Naročnik ne sme sprejeti odločitve o izvedbi enovitega naročila po tem zakonu z namenom izključitve naročil iz uporabe določb ZJN-2 ali ZJNVETPS ZJN-3.
(3) Naročnik mora v dokumentaciji, ki jo vodi o postopku naročanja, navesti in obrazložiti razloge, na podlagi katerih je sprejel odločitev, da odda naročilo iz prvega odstavka tega člena kot enovito naročilo in upoštevaje določbe tega zakona.

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena sta javni podatek vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih in niso označeni kot tajni. Ponudnik ali kandidat lahko, ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, dostopa do podatkov o količinah iz specifikacije in cenah na enoto, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi do podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih.
(2) Pred datumom oddaje naročila se določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Po tem datumu je celotna dokumentacija o oddanem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov.
(3) Po sprejetju odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in dokumentacijo, razen v tiste dele, ki so, upoštevaje prvi odstavek prejšnjega člena, poslovna skrivnost in se v skladu s prvim odstavkom tega člena ne štejejo za javni podatek. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje naročila, ali dokumentacijo v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe ali dokumentacijo zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred tem, ko ponudniku, ki zahteva vpogled, poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Če v tem primeru naročnik prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo ali pozneje, mora zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred tem, ko ponudniku, ki zahteva vpogled, poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda ter mu tako omogočiti, da je pri vpogledu navzoč in ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano dokumentacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pa naročnik ponudniku lahko zaračuna materialne stroške v skladu s svojim stroškovnikom, določenim na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, če tega stroškovnika nima, pa v skladu z okvirnim stroškovnikom, ki ga na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, predpiše vlada.
(3) Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali popolno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki ob upoštevanju določb prejšnjega in tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali kjer gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.