(1) S to uredbo se natančneje določajo upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, postopki sprejemanja in vsebina načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata 6. člen in točka f priloge III Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1).

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje Ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem, je upravljavec:
– poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo inšpekcijske službe s področij zdravja, dela, trga, prostora, energetike, prometa, kmetijstva, okolja, veterine in varne hrane, ter
– poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo upravne enote.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjemM je upravljavec poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo sodišča, državna tožilstva in državna pravobranilstva.
(3) Organom državne uprave iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje, zagotavlja poslovne prostore tudi v primeru, ko država nima na voljo primernih poslovnih prostorov v svoji lasti.
(4) Sodišča, državna tožilstva, državna pravobranilstva, upravne enote in inšpekcijske službe kot uporabniki sami skrbijo za redno vzdrževanje poslovnih prostorov, nosijo stroške njihovega obratovanja ter druge stroške in dajatve, ki izvirajo iz nepremičnega premoženja v njihovi uporabi.
(5) Če za posamezno nepremičnino ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sklep o določitvi upravljavca te nepremičnine na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje. O dejstvu, da upravljavec ni znan, je treba nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem, in ministrstvo, pristojno za finance.
(6) Upravljavec nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(7) Upravljavce drugih nepremičnin v tujini s sklepom določi vlada.

(1) Za potrebe organov državne uprave, sodišč, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto v rokih ter po postopku, skladno s predpisi, ki urejajo pripravo državnega proračuna, določenim za pripravo in sporočanje finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna.
(2) Predloge načrtov ravnanja iz prejšnjega odstavka zberejo ministrstva tudi za organe v svoji sestavi ter za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade s svojega delovnega področja. Za vladne službe, odgovorne generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije, zbere predloge načrtov ravnanja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Za druge vladne službe in pravosodne organe zbere predloge ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za druge vladne službe zbere predloge ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem, za pravosodne organe pa ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(3) Ministrstva ter Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije popolne predloge načrtov posredujejo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki vladi predloži enoten načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem države za naslednje proračunsko leto ter enoten načrt ravnanja s premičnim premoženjem države za naslednje proračunsko leto.
(4) Upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto na obrazcih od 1 do 4 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Natančnejša navodila ter način vnosa podatkov za pripravo predlogov načrtov ravnanja, ki jih določi ministrstvo, pristojno za pravosodje ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem, se objavijo na njegovi spletni strani.
(5) Načrta iz tretjega odstavka tega člena posreduje vlada v sprejem Državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna.

(1) Stvarno premoženje, katerega lastnik postane država oziroma samoupravna lokalna skupnost, se lahko pridobiva v takem obsegu ter taki kvaliteti, ki zagotavljata najboljše pogoje za izvrševanje nalog bodočega upravljavca, brez nepotrebnih zalog.
(2) Za delovanje organov državne uprave se pod pogojem, da je to v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco, lahko z nakupom pridobivajo le stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju.
(3) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za pridobivanje stavb, kadar je namen nakupa stavbe naslednji:
– izvedba rekonstrukcije stavbe ali odstranitev stavbe ali
– ohranitev stavbe, ki je varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(1) Pridobivanje nepremičnin, katerih lastnik postane država, mora biti izvedeno skladno s predpisi, ki urejajo standarde in normative prostorov in opreme državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, razen če posebni predpisi ne določajo drugače.
(2) Predpis iz prejšnjega odstavka za organe državne uprave izda minister, pristojen za pravosodje minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem.

Upravljavec lahko najame stvarno premoženje v takem obsegu in taki kvaliteti, ki zagotavlja najboljše pogoje za izvajanje njegovih nalog. Pred sklenitvijo pogodbe se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in opravijo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki.
(2) Za delovanje organov državne uprave se pod pogojem, da je to v skladu s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco, lahko najemajo le stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot jih določa predpis, ki ureja upravljanje z energijo v javnem sektorju.
(2) (3) Stvarno premoženje se lahko najame za čas, ko ga upravljavec potrebuje.
(3) (4) Upravljavec sklene najemno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom.