(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno funkcijo, delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 4, ta pa je sestavni del te uredbe. Vrednosti stopenj nominalnih osnov so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Stopnja nominalne osnove za delo v tujini se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje v skladu s predpisi. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 4 pod šiframi TA17001, TA17002 ali TA17003. Na delovno mesto pod šifro TA17001 se uvrsti v tujino napotenega vrhovnega sodnika ali vrhovnega državnega tožilca, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napotenega višjega sodnika, višjega državnega tožilca ali državnega pravobranilca, na delovno mesto pod šifro TA17003 pa se uvrsti v tujino napotene druge funkcionarje v pravosodnih organih.
(2) Vrednost stopnje nominalne osnove za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.
(3) Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov. V kolikor za posamezni kraj iz priloge 2 ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo uporablja OZN. Če za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, velja indeks Organizacije združenih narodov za kraj v tej državi, ki je temu kraju najbližji. Za vse kraje v določeni državi, za katere indeks ni določen v prilogi 2, velja indeks, ki je za 5% nižji od indeksa za glavno mesto določene države.
(4) Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve trikrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov spremenijo 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra z zadnjim objavljenim indeksom OZN pred tem datumom. Če je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 ni ustreznega indeksa, ki bi omogočal izračun plače, se ta do dopolnitve priloge 2 z ustreznim indeksom obračunava na podlagi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.
(5)  Vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.
(6) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, ki je pristojen za javnega uslužbenca.

Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:
– za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 100,85 eura 101,40 eura,
– za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov  201,70 eura 202,81 eura in
– za oddaljenost nad 5000 kilometrov 403,41 eura 405,63 eura.

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev. Dodatek za opravljanje dodatnih nalog pripada tudi javnemu uslužbencu, ki ni zaposlen na predstavništvu in ki poleg nalog svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo.
(2 Dodatek znaša za IV. in V. tarifni razred 277,34 eura 278,87 eura, za VI. tarifni razred 176,49 eura 177,46 eura in za VII. ali višji tarifni razred 151,28 eura 152,11 eura. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.
(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko v pretežnem delu mesečne delovne obveznosti opravljajo delo na kriznem območju ali območju, na katerem je njihova varnost ogrožena, zlasti pa na katerem:
– je bil izveden teroristični napad večjih razsežnosti, pri čemer v državi ne potekajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi,
– je občasno kršeno premirje ali obstajajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij, oziroma se pojavljajo občasni incidenti oziroma teroristični napadi,
– so pogosti incidenti ali oboroženi spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij,
– obstajajo nenehni spopadi med sprtimi stranmi oziroma napadi na pripadnike mirovnih operacij in pripadnike mednarodnih civilnih misij.
(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša 302,55 eura, iz druge alineje prejšnjega odstavka 504,26 eura 507,03 eura, iz tretje alineje prejšnjega odstavka 605,11 eura 608,44 eura in iz četrte alineje prejšnjega odstavka 1.210,22 eura 1.216,88 eura.
(3) Pri izvajanju posebno nevarnih nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku policije dodatek do 302,55 eura 304,21 eura. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo naloge:
– pirotehnika,
– pripadnika protiteroristične enote,
– pripadnika enote za specialno delovanje, za delovanje pod krinko in za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb.
(4) Javni uslužbenci so upravičeni do dodatka iz prvega in tretjega odstavka tega člena od uvedbe varnostnih ukrepov, ki so glede na stopnjo nevarnosti potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov. Oceno stopnje nevarnosti, s katero se ugotovi intenzivnost nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, izda Sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino. V predlogu organ navede lokacije s povečano nevarnostjo in obdobje, na katero se predlog nanaša.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki občasno opravljajo naloge osebja posadke zrakoplova na kriznem območju, dodatek v višini 304,21 eura.

Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere ali okoliščine dela posebno težke (zlasti izjemno visoke ali nizke temperature, slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi), pripada dodatek v višini do 300,60 eura 302,55 eura 304,21 eura. Območja s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela ter višino dodatka določi minister, pristojen za javnega uslužbenca.