(1) Državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, so tekmovanja, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinancira na podlagi javnega razpisa, in potekajo na državi ravni.
(1) Državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, so tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa, sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
– so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
– uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja;
– so sofinancirana iz javnih sredstev in
– tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji.
(3) Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena kot državno tekmovanje štejeta tudi Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) in Tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije (BALTEK). Vlagatelj lahko uveljavlja dosežek tistega TEMSIG tekmovanja, na katerem se je zadnjič izvedlo tekmovanje v disciplini, ki jo uveljavlja kot izjemni dosežek.
(5) Za tekmovanja, ki so organizirana samo za študente, se šteje, da je pogoj iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena izpolnjen, če tekmovanje poteka v dveh krogih in je uvrstitev v naslednji krog možna na podlagi rezultata, doseženega v prvem krogu tekmovanja.
(5) (6) Kot najvišja mesta na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 10 točkami.
(6) (7) Kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada), ki se točkuje s 5 točkami, in srebrno priznanje (ali druga nagrada), ki se točkuje z 2 točkama.

(1) V primeru individualnega izjemnega dosežka je vlagatelj upravičen do vseh točk, določenih za posamezni izjemni dosežek, v primeru dosežka v skupini ali soavtorstvu pa do polovice točk, določenih za posamezni izjemni dosežek.
(2) Pri vlagatelju, ki kot izjemni dosežek uveljavlja objavo iz 10. člena tega pravilnika, se kot avtorja ne upošteva mentorja, če vlagatelj predloži izjavo mentorja, da ni sodeloval pri nastanku prispevka.
(2) (3) Vsak izjemni dosežek se ovrednoti le z enkratnim številom točk.

(1) Za dokazilo o šolskem uspehu v osnovni šoli šteje spričevalo zaključnega razreda osnovne šole. Povprečna ocena v osnovni šoli je povprečje vseh številčno izraženih  končnih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole.
(2) Za dokazilo o šolskem uspehu v srednji šoli šteje spričevalo zadnjega zaključenega letnika pred tistim, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov ustreznega letnika. 
(3) Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega so razvidne vse številčno izražene končne ocene vseh uspešno opravljenih obveznosti in datum opravljanja vsake obveznosti v vseh predhodnih študijskih letih na tistem študijskem programu, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Pri dvopredmetnih programih mora potrdilo vsebovati ocene in datume opravljanja obveznosti za oba programa. Pri predmetih, ki so ocenjeni z več ocenami (izpit, kolokvij, vaje), se kot končna ocena upošteva ocena izpita. Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je vlagatelj dosegel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se povprečna ocena izračuna iz ocen obeh programov. Če ima študent v preteklem študijskem letu manj kot tri številčno izražene ocene, se za izračun povprečne ocene upoštevajo vse številčno izražene ocene, dosežene za zadnji letnik, v katerega je bil vlagatelj vpisan.
(4) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.
(5) Če je vlagatelj v zadnjem šolskem letu pred letom, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije, opravil obveznosti več razredov osnovne šole ali več letnikov srednješolskega izobraževanja, se upošteva povprečna ocena tistega razreda ali letnika, opravljenega v zadnjem šolskem letu, ki je za vlagatelja ugodnejša.
(6) Če so ocene pridobljene v tujini in jih ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi Republike Slovenije s področja šolstva, vlagatelj predloži uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Sklad na podlagi tega potrdila in potrdila o uspehu posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom.

(1) Vlagatelji se glede na pogoj, na podlagi katerega uveljavljajo pridobitev Zoisove štipendije, razvrstijo v naslednje skupine:
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v osnovni šoli (skupina OŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v srednji šoli (skupina SŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju (skupina VŠ).
(2) Vloge se v okviru posamezne skupine razvrstijo po naslednjem vrstnem redu meril:
– število točk za izjemne dosežke,
– število točk pri maturi ali razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije,
– povprečna ocena.
(3) Vloge vlagateljev, ki niso bile izbrane po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka, se razvrščajo po naslednjih merilih glede na razpoložljiva sredstva.
(4) Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje doseganje posameznega merila iz drugega odstavka tega člena. Če vloge vlagateljev, ki izkazujejo enako vrednost posameznega merila (enako povprečno oceno, enako število točk za izjemne dosežke itd.), presegajo preostala sredstva v tej skupini, se štipendije ne dodelijo, preostala sredstva pa se prerazporedijo v naslednjo skupino.
(3) Vloge vlagateljev se najprej razvrstijo po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka. Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje število točk za izjemne dosežke. Če ima več vlagateljev enako število točk za izjemne dosežke, njihove vloge pa presegajo preostala sredstva v tej skupini, se za izbor med temi vlagatelji uporabi merila iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka. Sredstva se dodelijo vlagateljem, ki izkazujejo enako (mejno) število točk za izjemne dosežke in višje število točk pri maturi oziroma višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije oziroma višjo povprečno oceno.
(4) Če vloge vlagateljev, ki izkazujejo enako vrednost uporabljenih meril v skladu s prejšnjim odstavkom, presegajo preostala razpoložljiva sredstva v posamezni skupini, se štipendije ne dodelijo, neporabljena sredstva pa se razporedijo v naslednjo skupino.

(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije, o čemer mora štipendist predložiti dokazila najkasneje do 5. dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Podatek o prijavi začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji sklad pridobi iz uradnih evidenc. Če vlagatelj dodatek za bivanje uveljavlja na podlagi začasnega prebivališča v tujini, vlagatelj predloži potrdilo pristojnega organa v tujini o prijavi začasnega prebivališča v tej državi.
(4) Pogoj oddaljenosti več kot 25 km od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja je določen z razdaljo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja. Razdalja med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja pomeni najkrajšo razdaljo od naslova nepremičnine, v kateri ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se upravičenec izobražuje, določeno s spletnim daljinomerom »zemljevid.najdi.si.«. Če je kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, je štipendist dolžan zagotoviti podatke o dejanskem kraju izobraževanja.
(5) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.
(1) Vlagatelj, ki uveljavlja dodatek za bivanje, vlogi priloži enega od naslednjih dokazil:
– fotokopijo najemne pogodbe, sklenjeno za šolsko ali študijsko leto, za katerega uveljavlja dodatek,
– potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju, če biva v javnem dijaškem domu,
– fotokopijo najemne pogodbe ali potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.
(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko ali študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek. Podatek o prijavi začasnega prebivališča sklad pridobi iz uradnih evidenc. Za štipendista, ki se izobražuje v tujini, se prijava začasnega prebivališča ne preverja.
(3) Oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja se določi z razdaljo, ugotovljeno s spletnim daljinomerom »zemljevid.najdi.si«, od naslova nepremičnine, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se izobražuje. Če je dejanski kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, štipendist zagotovi podatek o dejanskem kraju izobraževanja.
(4) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.

(1) Štipendist, ki želi spremeniti izobraževalni program, o tem predhodno obvesti sklad. Štipendist, ki želi spremeniti izobraževalni program, o tem predhodno oziroma v osmih dneh po nastali spremembi obvesti sklad. Sklad izda pisno soglasje k spremembi izobraževalnega programa, v katerem štipendista opozori na spremembe z vidika štipendijskega razmerja (nadaljnje prejemanje štipendije, mirovanje, prenehanje itd.). Izdano soglasje štipendista ne zavezuje k spremembi izobraževalnega programa.
(2) Ko štipendist predloži potrdilo o vpisu v nov izobraževalni program, sklad v skladu z zakonom izda novo odločbo o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin s prvim dnem naslednjega meseca.
(3) Če štipendist spremeni izobraževalni program v začetku novega šolskega ali študijskega leta, predloži potrdilo o uspešnem zaključku letnika predhodnega izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo.
(3) Če štipendist letnika predhodnega izobraževalnega programa ni uspešno zaključil in se vpiše v isti letnik drugega izobraževalnega programa na isti ravni, mu štipendijsko razmerje v tekočem šolskem oziroma študijskem letu miruje. Štipendist najkasneje zadnji dan mirovanja skladu predloži dokazilo o uspešnem zaključku letnika novega izobraževalnega programa.
(4) Štipendistu, ki mu zaradi spremembe izobraževalnega programa pred iztekom študijskega leta preneha status študenta in ga znova pridobi z začetkom novega študijskega leta, štipendijsko razmerje ne preneha, če je sklad podal pisno soglasje k spremembi izobraževalnega programa.