(1) Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:
– davka na nepremičnine;
– davka na vodna plovila;
– davka na promet nepremičnin;
– davka na dediščine in darila;
– davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in
– drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.
(2) Občini pripadajo prihodki od davkov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezen davek.
(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54% dohodnine vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.
(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.
(4) Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili, ki jih za financiranje primerne porabe občin določa ta zakon. Vlada z uredbo določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.

(1) Naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine, so naloge, ki jih mora občina opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z zakoni, ter se nanašajo na:
1. zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih:
– predšolske vzgoje,
– osnovnega šolstva in športa,
– primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
– socialnega varstva,
– kulture;
2. zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb;
3. urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah;
4. požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5. prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje narave;
6. plačila stanarin in stanovanjskih stroškov;
7. delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog, pa tudi nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih služb;
8. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.
(2) Pred predložitvijo državnega proračuna v državni zbor vlada sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor, s katerim se določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka in na novo z zakonom določenih nalog občin, ki jih bodo začele opravljati v naslednjem proračunskem letu. Predlog za sklenitev dogovora v delu, ki se nanaša na nove naloge, pripravi ministrstvo, pristojno za področje novih nalog občin.

(1) Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena tega zakona se ugotovijo z upoštevanjem podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za te naloge, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi, kot povprečnina, izračunana po metodologiji, ki jo po predhodnem usklajevanju z občinami in njihovimi združenji določi vlada z uredbo.
(2) Povprečnino za naslednje proračunsko leto izračuna ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka za pretekla štiri leta, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo v letu pred letom in v letu, za katero se ugotavlja povprečnina. Pri izračunu se upoštevajo povprečni stroški, določeni z dogovorom iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) Izračunano povprečnino za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, ministrstvo, pristojno za finance, pošlje občinam, da najpozneje do 1. septembra tekočega leta dajo k izračunu svoje mnenje.
(4) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.
(1) Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena se izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti ob upoštevanju:
– tekočih odhodkov in tekočih transferov za te naloge v preteklih štirih letih, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi;
– povečanega ali zmanjšanega obsega ocenjenih tekočih odhodkov in tekočih transferov za tekoče leto, zaradi učinkov novih in spremenjenih predpisov, sprejetih v preteklem in tekočem letu, ki jih ugotovi ministrstvo, pristojno za področje občinskih nalog iz prejšnjega člena;
– zmanjšanja tekočih odhodkov in tekočih transferov za sredstva sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih, za te naloge, v prejšnjih štirih letih.
(2) Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, izračuna povprečne stroške za financiranje občinskih nalog na podlagi metodologije iz prejšnjega odstavka za naslednji dve proračunski leti in jih z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija tekočega leta.
(4) Reprezentativna združenja občin najpozneje do 1. septembra tekočega leta, ministrstvu pristojnemu za finance, sporočijo mnenje k izračunanim povprečnim stroškom za financiranje občinskih nalog.
(5) Postopek za določitev višine povprečnine se začne po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka. V postopku za določitev višine povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor, na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve proračunski leti, in znesek dohodnine, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona pripada občinam.
(6) Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor. Če vlada in združenja občin dogovora ne sklenejo, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada.
(7) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:
PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*P*Oi
Pri tem je:
PPi – primerna poraba občine;
Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca vposamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti naprebivalca v celotni državi;
Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površinocelotne države na prebivalca;
Mi – razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let, vcelotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi nadan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
Si – razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnemprebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1.januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
P – povprečnina;
Oi – število prebivalcev v občini.
Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:
PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,12*PMi + 0,04*ŠMi + 0,015*SUi + 0,025*SDi)*P*Oi
Pri tem je:
– PPi – primerna poraba občine;
– Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v celotni državi;
– Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca;
– PMi – razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 6 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
– ŠMi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 6 do 15 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
– SUi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 65 do 75 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
– SDi – razmerje med deležem prebivalcev občine, starejših od 75 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;
– P – povprečnina;
– Oi – število prebivalcev v občini.

(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.
(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.
(1) Občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Financiranje dejavnosti in programov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti je lahko neposredno ali posredno.
(2) Neposredno financiranje občinske samoupravne narodne skupnosti iz državnega proračuna se izvaja na podlagi zahteve občinske samoupravne narodne skupnosti, ki jo poda najkasneje do 30. junija tekočega leta za naslednje proračunsko leto na državni organ, pristojen za narodnosti in soglasja občine za neposredno financiranje. Občinska samoupravna narodna skupnost, ki ne poda zahteve za neposredno financiranje, se financira posredno preko občinskega proračuna.
(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se navedenim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim za vsako proračunsko leto zagotovijo v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin.
(4) Sredstva za sofinanciranje nalog iz prvega odstavka tega člena se izračunajo kot povprečni stroški na občino oziroma občinsko samoupravno narodno skupnost za preteklo proračunsko leto ob upoštevanju stroškov dela, stroškov storitev in materialnih stroškov za izvajanje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Podrobnejše namene porabe in merila za izračun višine sredstev, ki pripada posameznim občinam oziroma posameznim občinskim samoupravnim narodnim skupnostim, določi vlada z uredbo.
(5) Na podlagi uredbe izda vlada na predlog državnega organa, pristojnega za narodnosti, vsako leto odločbo o višini sredstev, ki pripada posamezni občini oziroma posamezni občinski samoupravni narodni skupnosti.

(1) Delež dodatnih sredstev za financiranje investicij iz drugega odstavka 21. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: delež) se za posamezno občino izračuna po enačbi:
SVSo = ((FIo x KFI): Vsota FI) + ((OCo x KOC): Vsota OCd) + ((OOo x KOO): Vsota OOd) + ((ODo x KOD): Vsota OD) + ((NAo x KNA): Vsota NA) + (((koren (Po: ŠPo) x Po) x KRP): Vsota RP)
Pri tem je:

SVSo     –  skupna višina sredstev, ki so občini na
            razpolago;
FIo      –  občinski prihodek iz solidarnostne in finančne
            izravnave;
KFI      –  20 % sredstev – kvota »solidarnostna in finančna
            izravnava«;
FI       –  skupna višina sredstev solidarnostne in finančne
            izravnave;
OCo      –  dolžina občinskih cest (lokalnih cest in javnih
            poti) v občini po podatkih ministrstva,
            pristojnega za promet;
KOC      –  30 % sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega
            zakona – kvota »občinske ceste«;
OCd      –  skupna dolžina občinskih cest (lokalnih cest in
            javnih poti) v državi po podatkih ministrstva,
            pristojnega za promet;
OOo      –  površina desetkilometrskega obmejnega pasu v
            občini po podatkih organa, pristojnega za
            makroekonomske analize in razvoj;
KOO      –  10 % sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega
            zakona – kvota »obmejno območje«;
OOd      –  skupna površina desetkilometrskega obmejnega pasu
            v državi po podatkih organa, pristojnega za
            makroekonomske analize;
ODo      –  površina kmetijskih zemljišč v uporabi na
            območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v občini
            po podatkih ministrstva, pristojnega za
            kmetijstvo;
KOD      –  20 % sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega
            zakona – kvota »Omejeni naravni dejavniki«;
OD       –  skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na
            območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v državi
            po podatkih ministrstva pristojnega za
            kmetijstvo;
NAo      –  površina območja Nature 2000 v občini po podatkih
            ministrstva, pristojnega za okolje;
KNA      –  10 % sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega
            zakona – kvota »Natura 2000«;
NA       –  skupna površina območja »Natura 2000« v državi po
            podatkih ministrstva, pristojnega za okolje;
Po       –  površina občine po podatkih Geodetske uprave
            Republike Slovenije;
ŠPo      –  število prebivalcev občine po podatkih
            Statističnega urada Republike Slovenije;
KRP      –  10 % sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega
            zakona – kvota Redkost poseljenosti«;
RP       –  vsota faktorjev redkosti poseljenosti po
            posameznih občinah, ki so rezultat enačbe: Vsota
            (Po:ŠPo) x Po.

(2) Občina delež iz prejšnjega odstavka porabi v tekočem proračunskem letu za financiranje:
– stroškov nakupa zemljišč, potrebnih za izvedbo investicijskega projekta, vključno z davkom na dodano vrednost, če ni povračljiv;
– stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije, vključno z davkom na dodano vrednost, če ni povračljiv;
– stroškov gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, vključno z davkom na dodano vrednost, če ni povračljiv;
– stroškov gradbenega nadzora, vključno z davkom na dodano vrednost, če ni povračljiv;
– upravičenih stroškov, določenih v navodilih organa upravljanja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ter
– za vračila obveznosti iz naslova zadolževanja za namene iz prve do pete alineje tega odstavka.
– upravičenih stroškov za namene iz prve do četrte alineje tega odstavka, če so kot upravičeni stroški določeni v navodilih organa upravljanja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih strukturne in kohezijske politike Evropske unije, vključno z davkom na dodano vrednost, če ta ni povračljiv, in če ti niso sofinancirani iz sredstev EU;
– za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike EU za namene iz prve do četrte alineje tega odstavka, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja v navodilih iz prejšnje alineje ne pripozna kot upravičene stroške, vključno z davkom na dodano vrednost, če ta ni povračljiv.
(3) Predhodne podatke o deležih iz prvega odstavka tega člena za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, o izračunanih deležih pa jih obvesti v 15 dneh po sprejetju državnega proračuna.
(4) Župan do 28. februarja tekočega proračunskega leta, v primeru, ko občina 28. februarja občinskega proračuna še nima sprejetega, pa najkasneje do 15. julija tekočega proračunskega leta, predloži ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi uvrstitve investicijskih projektov v načrt razvojnih programov državnega proračuna podatke o investicijskih projektih iz veljavnega načrta razvojnih programov občinskega proračuna in namene, za katere bo občina porabila delež sredstev za sofinanciranje iz prvega odstavka tega člena.
(5) Na podlagi uvrstitve investicijskih projektov iz prejšnjega odstavka v načrt razvojnih programov državnega proračuna skleneta občina in ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, pogodbo o sofinanciranju investicij. Če župan ugotovi, da občina sredstev ne bo mogla porabiti za investicijski projekt, za katerega je pogodba sklenjena, oziroma je iz drugih razlogov nujna sprememba podatkov o investicijskih projektih, lahko najpozneje do 15. septembra 31. avgusta tekočega proračunskega leta predloži ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, in občina skleneta dodatek k pogodbi na podlagi uvrstitve novega projekta v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj in občina skleneta dodatek k pogodbi na podlagi spremembe projekta oziroma novo pogodbo na podlagi uvrstitve novega projekta v načrt razvojnih programov državnega proračuna.

(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu z naslednjimi merili:
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 0,9 – v višini 100% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,00 – v višini 90% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,10 – v višini 80% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,20 – v višini 70% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,40 – v višini 60% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine večje od 1,40 – v višini 50% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.
(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu z naslednjimi merili:
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,9 – v višini 100 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,00 – v višini 90 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,10 – v višini 80 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,20 – v višini 70 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,30 – v višini 60 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,40 – v višini 50 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.
(2) Obseg sofinanciranja iz prejšnjega odstavka se lahko poveča za porabo sredstev občine, določenih v skladu s 23. členom tega zakona, na podlagi projektne dokumentacije, s katero je določen višji delež sofinanciranja, vendar le do višine zahtevka.

(1) Občini se v tekočem letu zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, v skladu z zakonom organiziranega skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave.
(2) Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva;
– naloge notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva;
– upravne ter strokovne naloge na področju urejanja prostora ter
– naloge na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb.
(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše vrsto odhodkov, način poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina je do sredstev iz prvega odstavka tega člena upravičena za financiranje tistih nalog iz drugega odstavka tega člena, ki se opravljajo za dve ali več občin in jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje strokovne izobrazbe.
(1) Občini se v tekočem letu za organizirano skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave v skladu z zakonom zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna v določenem odstotku v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav. Sredstva se zagotavljajo za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah v višini, določeni v četrtem odstavku tega člena, povečani za 20 %.
(2) Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo naloge:
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva;
– občinskega redarstva;
– pravne službe;
– občinskega pravobranilstva;
– notranje revizije;
– proračunskega računovodstva;
– varstva okolja;
– urejanja prostora;
– civilne zaščite;
– požarnega varstva in
– urejanja prometa.
(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše način evidentiranja in poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Občina je do sredstev državnega proračuna iz prvega odstavka tega člena upravičena za sofinanciranje nalog iz drugega odstavka tega člena v višini 30 % v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav, če je vključena v skupno občinsko upravo z najmanj tremi občinami in se zanjo opravlja najmanj ena naloga, ki jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Višina sofinanciranja se poveča za pet odstotnih točk za vsako dodatno nalogo, ki jo skupna občinska uprava opravlja za vse občine, vključene v skupno občinsko upravo, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne sme preseči 55 % sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah.