Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči
DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
3. člen
(1) Premoženje po tem pravilniku predstavlja vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS), hranilne vloge in druga denarna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prihranki) ter drugo premično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe pa na dan pridobitve.
(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje:
– premoženje, ki se po 18. členu ZUPJS ne šteje v premoženje,
– sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe,
– drugo premično premoženje v vrednosti manjši od10 9 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje:
– premoženje, ki se po 18. členu ZUPJS ne šteje v premoženje,
– sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe,
– drugo premično premoženje v vrednosti manjši od
5. člen
(1) Kot vrednost motornega vozila v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, se upošteva vrednost, ugotovljena iz baze podatkov rabljenih vozil (v nadaljnjem besedilu: baza podatkov).
(2) Baza podatkov je baza, ki jo izbere ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upoštevajo osnovni podatki vozila, pridobljeni iz uradne evidence registriranih vozil.
(4) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upošteva leto prve registracije. Kot vrednost vozila se upošteva prodajna cena glede na število povprečno prevoženih kilometrov.
(5)Če vrednosti iz prejšnjega odstavka v bazi podatkov ni, se upošteva vrednost po izjavi stranke. Črtan
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot vrednost novejših vozil, če v letu prve registracije v bazi podatkov še ni znana cena rabljenega vozila, upošteva zadnja veljavna maloprodajna cena v letu prve registracije.
(2) Baza podatkov je baza, ki jo izbere ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upoštevajo osnovni podatki vozila, pridobljeni iz uradne evidence registriranih vozil.
(4) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upošteva leto prve registracije. Kot vrednost vozila se upošteva prodajna cena glede na število povprečno prevoženih kilometrov.
(5)
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot vrednost novejših vozil, če v letu prve registracije v bazi podatkov še ni znana cena rabljenega vozila, upošteva zadnja veljavna maloprodajna cena v letu prve registracije.
6. člen
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, in vrednost osebnega avtomobila s prostornino motorja do 1500 ccm, ki je bilo prvič registrirano najmanj 6 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za starodobna vozila.
6.a člen
(1) Vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug se ugotovi na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve iz evidence Javna objava letnih poročil.
(2) Vrednost lastniških deležev iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji formuli:
VLD = A1 + B1 – C2 – Č2,
pri čemer je:
VLD – vrednost lastniških deležev;
A1 – znesek dolgoročnih sredstev;
B1 – znesek kratkoročnih sredstev;
C2 – znesek dolgoročnih obveznosti;
Č2 – znesek kratkoročnih obveznosti.
(3) Če stranka zatrjuje, da je vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe ali zadruge različna od vrednosti ugotovljene na podlagi prejšnjega odstavka, lahko to dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca.
(2) Vrednost lastniških deležev iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji formuli:
VLD = A1 + B1 – C2 – Č2,
pri čemer je:
VLD – vrednost lastniških deležev;
A1 – znesek dolgoročnih sredstev;
B1 – znesek kratkoročnih sredstev;
C2 – znesek dolgoročnih obveznosti;
Č2 – znesek kratkoročnih obveznosti.
(3) Če stranka zatrjuje, da je vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe ali zadruge različna od vrednosti ugotovljene na podlagi prejšnjega odstavka, lahko to dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca.
7. člen
(1) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev. Kot njihova vrednost se upošteva vrednost, ki jo centralna klirinška depotna družba jemlje kot osnovo za izračun nadomestila za vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev.
(2)
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vodnega plovila se upoštevajo osnovni podatki vodnega plovila, pridobljeni iz uradne evidence vodnih plovil. Kot vrednost vodnega plovila se upošteva tržna vrednost, ki bi jo bilo mogoče pridobiti pri prodaji primerljivega istovrstnega vodnega plovila na trgu.
(4) Kadar ima upravičenec prihranke v tuji valuti, se kot njihova vrednost upošteva vrednost v eurih, izračunana po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vložitve vloge.
(5) Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa ali organizacije, ki o posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi uradno evidenco, ali iz druge javne listine.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se vrednost nepremičnine, ki ima status kulturnega spomenika po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, upošteva v višini 80 % vrednosti pridobljene od pristojnega organa.
8. člen
Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz 4., 5., 6., 6.a ali 7. člena tega pravilnika, se ugotovi z izjavo stranke ali z drugimi dokazi, v skladu s splošnim upravnim postopkom.
