Študenti morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. so državljani Republike Slovenije,
2. imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, razen študija na daljavo,
3. niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ter niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine,
4. povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
5. stalno prebivališče imajo oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
6. niso izključeni iz študentskega doma.
Subvencija se izjemoma lahko dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
– če živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah in predloži dokazila iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika.
Subvencija se dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Spremljevalec študenta invalida mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.
Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Partnerica ali partner študentke ali študenta mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.
Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta, in sicer dokler otrok obiskuje osnovno šolo.
Subvencija za bivanje v dijaških domovih ter javnih in zasebnih študentskih domovih se dodeljuje tudi za študenta, ki ima status osebe z mednarodno zaščito in izpolnjuje pogoj iz 2. ali 3. točke iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.

Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature, poklicne mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole. Študentom, ki so opravili splošno maturo, ne da bi končali 3. in 4. letnik srednješolskega izobraževanja, se za uspeh 3. in 4. letnika upošteva uspeh pri splošni maturi v deležu točk, navedenih pri posameznem študijskem programu za uspeh 3. in 4. letnika pri omejitvi vpisa. Študentom, ki so opravili splošno maturo, ne da bi končali 3. in 4. letnik srednješolskega izobraževanja, se za uspeh 3. in 4. letnika upošteva uspeh pri splošni maturi, ki se pretvori v oceno v skladu s sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 4/16, 3/17 in 4/18).
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Zbrati je mogoče največ 180 točk.
Uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu se točkuje takole:

---------------------------------------------------------
Ocene pri maturi     Ocene pri poklicni maturi     Točke
                       ali zaključnem izpitu
---------------------------------------------------------
 23–34                     18–23                5
 18–22                    14–17                      4
 13–17                    10–13                      3
 10–12                     8–9                       2
---------------------------------------------------------

Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija druge stopnje se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija prve stopnje, študentom prvega letnika podiplomskega študija tretje stopnje pa se upošteva študijski uspeh podiplomskega študija druge stopnje.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Zbrati je mogoče največ 200 točk.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
Študentom, ki se v visokošolski študij vpisujejo po izobraževanju, zaključenem v tujini, se učni oziroma študijski uspeh točkuje ob smiselni uporabi prvega, četrtega in petega odstavka tega člena.

Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo in žrtvam naravnih nesreč, se k skupnemu številu točk prišteje 50 točk.
Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, študentom, ožjim družinskim članom pripadnika, ki je izgubil življenje med vojaško službo pri obrambi države, izvajanju nalog, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, ali pri opravljanju drugih nalog Slovenske vojske, študentom, ožjim družinskim članom v skladu z uredbo, ki ureja način uveljavljanja in dodeljevanja pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, ter študentom, žrtvam naravnih nesreč, se k skupnemu številu točk prišteje 100 točk.

Pisarna za študentske domove z odločbo določi število točk za posameznega študenta. Število točk mora biti navedeno tudi v obvestilu o napotitvi v posamezni študentski dom.
Pisarna za študentske domove v 30 dneh po preteku roka za vložitev prošenj za sprejem na spletnem portalu eVŠ objavi informativno prednostno listo ob upoštevanju splošnih pogojev iz 12. člena tega pravilnika in meril iz 13. do 18. člena tega pravilnika, razen statusa študenta. Študente, za katere v navedenem roku ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja meril iz 13. člena tega pravilnika, pisarna za študentske domove uvršča na prednostno listo od petega dne po objavi rezultatov jesenskega roka mature do 31. oktobra.

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Če ima med trajanjem študijskega programa oziroma po njegovem izteku iz prejšnjega stavka študent status študenta v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena oziroma 70. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16) Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17), se mu subvencija dodeli tudi za ta čas.
Če je posamezen študent vzporedno vpisan v več študijskih programov, se glede trajanja študijskega programa upošteva samo študijski program, v katerega je bil vpisan na začetku prejemanja subvencije. Če študent zamenja študijski program, se glede trajanja študijskega programa upošteva tisti, v katerega je študent vpisan v posamičnem študijskem letu, za katero uveljavlja subvencionirano bivanje, pri čemer se trajanje subvencioniranega bivanja pred zamenjavo študijskega programa všteje v čas subvencioniranega bivanja na podlagi trajanja študijskega programa iz prvega stavka prejšnjega odstavka.
Subvencioniranje bivanja se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko mu je subvencija prvič podeljena.

Študentski domovi za vsako študijsko leto, najpozneje pa do 1. maja, sprejmejo sklep o razpisu za sprejem oziroma podaljšanje bivanja študentov, upravičenih do subvencije. Skupni razpis pripravijo pisarne za študentske domove, v njem se za posamezno visokošolsko središče objavi predvideno število prostih zmogljivosti, pogoji, ki jih je treba za subvencioniranje bivanja izpolnjevati, in seznam prilog k prošnji ter rok in naslov za oddajo prošenj. Prijava za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja poteka prek elektronske vloge v eVŠ.
Skupni razpis objavi ministrstvo najpozneje do 1. junija na spletnem portalu eVŠ.
Če se izkaže, da bo število razpisanih mest v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena presegalo število vseh vseljenih študentov v tekočem študijskem letu, lahko posamezna pisarna za študentske domove za posamezni javni študentski dom in dijaški dom javni in zasebni študentski dom ter dijaški dom na lastne stroške po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za visoko šolstvo, med študijskim letom najpozneje  do 1. maja objavi dodaten razpis za sprejem študentov v tekočem študijskem letu, in sicer največ do števila razpisanih mest v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena.
Pisarne za študentske domove najpozneje do 1. junija hkrati s skupnim razpisom iz prvega odstavka tega člena na svojih spletnih straneh objavijo razpis za subvencionirano bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito v javnih in zasebnih študentskih domovih ter dijaških domovih, navedenih v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena. Študenti s statusom osebe z mednarodno zaščito oddajo prijavo za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja na obrazcu, ki ga pisarne za študentske domove hkrati z razpisom iz prejšnjega stavka objavijo na svojih spletnih straneh.

Mesečno subvencijo določi minister na podlagi povprečne letne cene bivanja v Študentskih domovih v Ljubljani, Univerzi v Mariboru – Študentskih domovih in  Univerzi na Primorskem – Študentskih domovih za preteklo študijsko leto.
Mesečno subvencijo določi minister na podlagi povprečne letne cene bivanja v Študentskem domu Ljubljana, Študentskih domovih Univerze v Mariboru in Študentskih domovih Univerze na Primorskem za preteklo študijsko leto.