(1) Javni razpis za dodelitev Zoisove štipendije objavi Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) najkasneje do konca junija za naslednje šolsko oziroma študijsko leto, in sicer kot javni razpis z zaprtim rokom za vložitev vloge.
(2) Višino razpisanih sredstev, ki se objavi v javnem razpisu za posamezno šolsko oziroma študijsko leto, določi s sklepom minister, pristojen za delo.

(1) Vlagatelj vlogo za dodelitev Zoisove štipendije vloži v roku, določenem v javnem razpisu.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka vlagatelj priloži:
– dokazila o izjemnih dosežkih, ki jih uveljavlja, vključno z dokazili o tem, da dosežek izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika,
– potrdilo o šolskem ali študijskem uspehu oziroma dokazilo o uspehu pri maturi ali o uvrstitvi med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji,
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program in dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa, če uveljavlja štipendijo za izobraževanje v tujini,
– fotokopijo najemne pogodbe, sklenjene za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, iz katere je razviden strošek najema, če uveljavlja dodatek za bivanje,
– dokazila iz 17. oziroma 18. člena tega pravilnika za dodelitev dodatkov.
– fotokopijo odločbe pristojnega organa iz 20. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: zakon), če uveljavlja dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
(3) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka dijak, ki biva v javnem dijaškem domu, za uveljavitev dodatka za bivanje predloži potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju.

(1) Državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, so tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa, sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
– so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
– uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja;
– so sofinancirana iz javnih sredstev in
– tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji.
(3) Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena kot državno tekmovanje štejeta tudi Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) in Tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije (BALTEK). Vlagatelj lahko uveljavlja dosežek tistega TEMSIG tekmovanja, na katerem se je zadnjič izvedlo tekmovanje v disciplini, ki jo uveljavlja kot izjemni dosežek.
(5) Za tekmovanja, ki so organizirana samo za študente, se šteje, da je pogoj iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena izpolnjen, če tekmovanje poteka v dveh krogih in je uvrstitev v naslednji krog možna na podlagi rezultata, doseženega v prvem krogu tekmovanja. Na podlagi potrdila organizatorja tekmovanja, da je bil zaradi premajhnega števila tekmovalcev izveden samo en krog tekmovanja, se kot ustrezni upoštevajo tudi dosežki tega tekmovanja.
(6) Kot najvišja mesta na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 10 točkami.
(7) Kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada), ki se točkuje s 5 točkami, in srebrno priznanje (ali druga nagrada), ki se točkuje z 2 točkama.

(1) Mednarodna tekmovanja iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti so tekmovanja, na katerih je udeležba mogoča na podlagi predhodne uvrstitve na državnem tekmovanju, pri čemer mora to državno tekmovanje izpolnjevati pogoje iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za mednarodno tekmovanje šteje tudi tekmovanje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– organizira ga strokovno združenje, raziskovalna ali izobraževalna ustanova, ki izvaja programe s področja tekmovanja;
– je primarno namenjeno osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih tekmovalnih skupinah;
– pravila so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na mednarodni ravni;
– na tekmovanju je udeleženih najmanj 5 držav;
– tekmovanje ima večletno tradicijo oziroma je bilo pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organizirano najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega tekmovanja;
– o uvrstitvah tekmovalcev na tekmovanju odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in
– nagrade prejme največ 20% tekmovalcev ali tekmovalnih skupin.
(3) Kot najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 20 točkami.
(4) Kot priznanje na mednarodnem tekmovanju šteje priznanje, primerljivo zlatemu ali srebrnemu priznanju iz petega sedmega odstavka prejšnjega člena, ki se točkuje z 10 točkami.
(5) Udeležba na mednarodnem tekmovanju se točkuje s 5 točkami, če se je vlagatelj uvrstil na mednarodno tekmovanje na podlagi prvega odstavka tega člena, v primeru tekmovanja iz drugega odstavka tega člena pa le,  če se je vlagatelj na tekmovanje uvrstil preko predhodnega selekcijskega postopka tako, da ga je v tem postopku pred tekmovanjem za udeležbo izbral referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline, ki ga imenuje organizator tekmovanja.

(1) Uspeh pri splošni maturi se upošteva, če je vlagatelj dosegel vsaj 30 točk.
(2) Če je vlagatelj maturo v zadnjem letniku srednješolskega izobraževanja opravljal večkrat, se upošteva rezultat, ki je za vlagatelja ugodnejši.
(3) Ocene, dosežene na poklicni maturi, se pretvorijo v skladu z naslednjo tabelo za pretvorbo ocen:

+-------------------------------+-------------------------+
|        Poklicna matura        |     Splošna matura      |
|   (število doseženih točk)    |(število doseženih točk) |
+-------------------------------+-------------------------+
|              23               |           34            |
+-------------------------------+-------------------------+
|              22               |           32            |
+-------------------------------+-------------------------+
|              21               |           30            |
+-------------------------------+-------------------------+

(4) Ocene, dosežene na mednarodni maturi v Republiki Sloveniji, se pretvorijo v slovensko ocenjevalno lestvico v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje izobraževalnega programa mednarodne mature.
(5) Rezultatov mature, doseženih izven Republike Slovenije, ni mogoče uveljavljati.
(5) Rezultati mature, doseženi izven Republike Slovenije, se upoštevajo samo, če so bili doseženi na mednarodni maturi.

(1) Vlagatelj, ki uveljavlja dodatek za bivanje, vlogi priloži enega od naslednjih dokazil:
– fotokopijo najemne pogodbe, sklenjeno za šolsko ali študijsko leto, za katerega uveljavlja dodatek,
– potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju, če biva v javnem dijaškem domu,
– fotokopijo najemne pogodbe ali potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.
(1) Sklad vsako šolsko ali študijsko leto preveri izpolnjevanje pogojev za dodatek za bivanje. Vlagatelj mora ob prvem uveljavljanju in ob spremembi začasnega prebivališča predložiti fotokopijo najemne pogodbe, sklenjeno za tekoče šolsko oziroma študijsko leto, iz katere je razviden strošek najema, ali potrdilo dijaškega oziroma študentskega doma o nesubvencioniranem bivanju. Če se vlagatelj izobražuje v tujini, vsako šolsko ali študijsko leto predloži fotokopijo najemne pogodbe ali potrdilo študentskega ali dijaškega doma.
(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko ali študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek. Podatek o prijavi začasnega prebivališča sklad pridobi iz uradnih evidenc. Za štipendista, ki se izobražuje v tujini, se prijava začasnega prebivališča ne preverja.
(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje od začetka šolskega ali študijskega leta, če ima sklenjeno najemno pogodbo in prijavljeno začasno prebivališče do konca prvega meseca šolskega ali študijskega leta, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev. Za štipendista, ki se izobražuje v tujini, se prijava začasnega prebivališča ne preverja.
(3) Oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja se določi z razdaljo, ugotovljeno s spletnim daljinomerom »zemljevid.najdi.si«, od naslova nepremičnine, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se izobražuje. Če je dejanski kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, štipendist zagotovi podatek o dejanskem kraju izobraževanja.
(4) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.
(5) Če sklad ob obravnavi vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ugotovi, da je štipendist spremenil začasno prebivališče, ga pozove, da v določenem roku predloži dokazila iz prvega odstavka tega člena.

(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta, s katerim uveljavlja pravico do štipendije.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Štipendistu, ki dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med letom zaradi spremembe okoliščin, se dodatek dodeli z dnem izpolnitve pogojev, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.
(4) Upravičenost do dodatka ugotavlja sklad na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, razen za primer invalidnosti ali telesne okvare, priznane na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanja, ko sklad pozove vlagatelja oziroma štipendista, da predloži odločbo pristojnega organa iz 20. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(1) Štipendist pri skladu vloži vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije v višjem letniku izobraževalnega programa, za katerega mu je bila dodeljena štipendija, pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta, na katerega se vloga nanaša.
(1) Štipendist pri skladu vloži vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta, na katerega se vloga nanaša.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka štipendist priloži:
– dokazilo o izjemnem dosežku ali dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu,
– ustrezna dokazila, če uveljavlja dodatek za bivanje oziroma dodatek za štipendista s posebnimi potrebami,
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program, če se izobražuje izven Republike Slovenije.

(1)  Štipendist, ki želi spremeniti izobraževalni program, o tem predhodno oziroma v osmih dneh po nastali spremembi obvesti sklad. Sklad izda pisno soglasje k spremembi izobraževalnega programa, v katerem štipendista opozori na spremembe z vidika štipendijskega razmerja (nadaljnje prejemanje štipendije, mirovanje, prenehanje itd.). Izdano soglasje štipendista ne zavezuje k spremembi izobraževalnega programa.
(2) Ko štipendist predloži potrdilo o vpisu v nov izobraževalni program, sklad v skladu z zakonom izda novo odločbo o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin s prvim dnem naslednjega meseca.
(3) Če štipendist letnika predhodnega izobraževalnega programa ni uspešno zaključil in se vpiše v isti letnik drugega izobraževalnega programa na isti ravni, mu štipendijsko razmerje v tekočem šolskem oziroma študijskem letu miruje. Štipendist najkasneje zadnji dan mirovanja skladu predloži dokazilo o uspešnem zaključku letnika novega izobraževalnega programa.
(4) Štipendistu, ki mu zaradi spremembe izobraževalnega programa pred iztekom študijskega leta preneha status študenta in ga znova pridobi z začetkom novega študijskega leta, štipendijsko razmerje ne preneha, če je sklad podal pisno soglasje k spremembi izobraževalnega programa.
(1) V primeru spremembe izobraževalnega programa je štipendist v naslednjem šolskem ali študijskem letu upravičen do izplačila Zoisove štipendije, če napreduje v višji letnik na ravni, ki je višja od njegove že pridobljene in izpolnjuje ostale pogoje ali mu štipendija miruje, če je vpisan v letnik, v katerega je bil že vpisan.
(2) Štipendistu, ki mu zaradi spremembe izobraževalnega programa pred iztekom študijskega leta preneha status študenta in ga znova pridobi z začetkom novega študijskega leta, štipendijsko razmerje ne preneha.
(3) Sklad v 30 dneh od prejema štipendistove zahteve poda pojasnilo o ustreznosti spremenjenega izobraževalnega programa z vidika nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije v skladu s tretjim odstavkom 93. člena zakona.

Glede ugotavljanja izpolnjevanja starostnega pogoja, obveznosti štipendista, izplačila štipendij, štipendije za podaljšan študentski status, mirovanja štipendijskega razmerja, zaključka letnika oziroma izobraževanja, prenehanja štipendijskega razmerja zaradi posredovanih neresničnih podatkov, pogojnega dolga, odpovedi pravici in štipendiranja izobraževanja odraslih se za Zoisovo štipendijo smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij.
Glede ugotavljanja izpolnjevanja starostnega pogoja, zaključka letnika in pogojnega vpisa, zaključka izobraževanja, izplačila štipendije v primeru predčasnega zaključka, mirovanja štipendijskega razmerja, prenehanja štipendijskega razmerja zaradi posredovanih neresničnih podatkov, pogojnega dolga in štipendiranja izobraževanja odraslih se za Zoisovo štipendijo smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij.