3 Ta MSRP uporabljajo vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:
(a) deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar je v skladu z MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih podjetju dovoljeno, da obračuna delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MRS 39; v teh primerih veljajo za podjetja zahteve iz tega MSRP. v takih primerih morajo podjetja uporabiti zahteve tega MSRP, za obresti, merjene po pošteni vrednosti, pa zahteve iz MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Prav tako uporabljajo podjetja ta MSRP za vse izpeljane instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, razen če izpeljani instrument ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta iz MRS 32.
(b) pravice in obveze zaposlovalcev, ki izhajajo iz programov zaslužkov za zaposlene, na katere se nanaša MRS 19 Zaslužki zaposlencev.
(c) [Izbrisano]
(d) zavarovalne pogodbe, kakor so opredeljene v MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. Ta MSRP pa se uporablja tudi za izpeljane instrumente, vgrajene v zavarovalnih pogodbah, če MRS 39 od podjetja zahteva, da jih prikaže posamezno. Poleg tega mora izdajatelj uporabljati ta MSRP za pogodbe o finančnem poroštvu, če izdajatelj uporablja MRS 39 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, če pa se izdajatelj v skladu s 4.(d) členom MSPR 4 odloči za uporabo MSRP 4 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, pa mora uporabljati MSPR 4.
(e) finančne instrumente, pogodbe in obveze v okviru plačilne transakcije z delnicami, na katere se nanaša MSRP 2 Plačilo z delnicami, razen tega, da se ta MSRP uporablja za pogodbe, zajete v 5.–7. členu MRS 39.
(f) instrumente, ki jih je treba razvrstiti kot kapitalske instrumente v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32.

27 Podjetje za vsako skupino finančnih instrumentov razkrije metode in, pri uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predpostavke, ki so bile uporabljene pri določanju poštenih vrednosti posamezne skupine finančnih sredstev ali finančnih obveznosti. Podjetje na primer, če pride v poštev, razkrije informacije o predpostavkah, ki se nanašajo na višino predujma, višino ocenjenih kreditnih izgub in obrestne mere ali diskontne mere. Če pride do spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja, podjetje razkrije spremembo in razloge zanjo.

27A Za razkritja, ki jih zahteva 27.B člen, podjetje razvrsti meritve poštene vrednosti z uporabo hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, uporabljenih pri meritvah. Hierarhija poštene vrednosti ima naslednje ravni:
(a) kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (Raven 1);
(b) vložki poleg kotiranih cen, vključenih v Ravni 1, ki so neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) zaznavni za sredstvo ali obveznosti (Raven 2); ter
(c) vložki za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih (neupoštevani vložki (Raven 3)).
Raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katero je razvrščena meritev poštene vrednosti v celoti, se določi na podlagi vložka na najnižji ravni, ki je pomemben za meritev poštene vrednosti v celoti. V ta namen se pomembnost vložka oceni v primerjavi z izmero poštene vrednosti v celoti. Če meritev poštene vrednosti uporablja zaznavne vložke, ki zahtevajo pomembno prilagoditev na podlagi nezaznavnih vložkov, je to meritev po Ravni 3. Ocenjevanje pomembnosti posameznega vložka v primerjavi meritve poštene vrednosti v celoti zahteva presojo upoštevanja dejavnikov, značilnih za sredstvo ali obveznost.

27B Za meritve poštene vrednosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja, mora podjetje za vsak razred finančnih instrumentov razkriti:
(a) raven v hierarhiji poštene vrednosti, na katero so razvrščene meritve poštene vrednosti v celoti, z ločenim prikazom meritev poštene vrednosti v skladu z ravnmi iz 27.A člena.
(b) kakršne koli prenose med Ravnema 1 in 2 po hierarhiji poštene vrednosti ter razloge za te prenose. Prenosi na posamezno raven morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov s posamezne ravni. V ta namen se mora pomembnost presojati ob upoštevanju poslovnega izida in vseh sredstev ali vseh obveznosti.
(c) za meritve poštene vrednosti na Ravni 3 hierarhije poštene vrednosti: uskladitev od začetnih bilanc do končnih bilanc, pri čemer se ločeno razkrijejo spremembe v obdobju, ki se nanašajo na:
(i) vse dobičke in izgube v obravnavanem obdobju, pripoznane v poslovnem izidu, in opis v zvezi s tem, kje so predstavljeni v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa;
(ii) vse dobičke in izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu;
(iii) nakupe, prodaje, izdaje in poravnave (vsaka vrsta premika se pripozna ločeno); ter
(iv) prenose na Raven 3 ali z nje (npr. prenose, ki se nanašajo na spremembe zaznavnosti tržnih podatkov) in razloge za te prenose. Pri pomembnih prenosih se morajo prenosi na Raven 3 razkriti in obravnavati ločeno od prenosov z Ravni 3.
(d) znesek vseh dobičkov ali izgub v obravnavanem obdobju iz točke (c)(i) zgoraj, vključen v poslovni izid, ki se nanaša na dobičke ali izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi na koncu poročevalnega obdobja, ter opis v zvezi s tem, kje so ti dobički ali izgube predstavljeni v izkazu ali izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.
(e) za meritve poštene vrednosti na Ravni 3, če bi sprememba enega ali več vložkov na razumno mogočo drugo predpostavko pomembno spremenila pošteno vrednost, mora podjetje navesti to dejstvo in razkriti učinke teh sprememb. Podjetje mora razkriti, kako je bil izračunan učinek sprememb na razumno mogočo drugo predpostavko. V ta namen je treba pomembnost ocenjevati glede na poslovni izid ter vsa sredstva ali vse obveznosti ali, če so spremembe poštene vrednosti pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, glede na ves lastniški kapital.
Podjetje mora predstaviti kvantitativna razkritja, ki jih zahteva ta člen, v obliki tabele, razen če je druga oblika primernejša.

28 Če trg za finančni instrument ni aktiven, podjetje določi njegovo pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti (glej AG74.–AG79. člen MRS 39). V vsakem primeru pa je najboljši dokaz poštene vrednosti pri začetnem pripoznavanju transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega plačila), razen če so izpolnjeni pogoji, opisani v AG76. členu MRS 39. Iz tega sledi, da lahko pride do razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznavanju in zneskom, ki bi bil določen na isti datum z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti. Če taka razlika obstaja, mora podjetje razkriti, glede na skupino finančnega instrumenta:
(a) svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje te razlike v poslovnem izidu zaradi upoštevanja razlik med dejavniki (vključno s časom), ki bi jih upoštevali tržni udeleženci pri določanju cene (glej AG76.A člen MRS 39), ter
V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej AG76. člen MRS 39). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:
(a) svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej AG76.(b) člen MRS 39);
(b) agregatno razliko, ki bo šele pripoznana v poslovnem izidu na začetku ali koncu obdobja, in uskladitev teh sprememb pri izravnavi te razlike.
(c) zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

29 Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:
(a) če je knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti za na primer finančne instrumente, kot so kratkoročne trgovinske terjatve in obveznosti,
(b) za naložbe v lastniških instrumentih, ki nimajo objavljene tržne cene na aktivnem trgu, ali za izpeljane finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo, ali
(b) za naložbe v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ali za izvedene finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali
(c) za pogodbo, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe (kakor je opisana v MSRP 4), če poštene vrednosti te možnosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo.

44P Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3., 28., 29., B4. in B26. člen ter Priloga A in izbrisan 27.–27.B člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.