(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno funkcijo, delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 4, ta pa je sestavni del te uredbe. Vrednosti stopenj nominalnih osnov so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Stopnja nominalne osnove za delo v tujini se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje v skladu s predpisi. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 4 pod šiframi TA17001, TA17002 ali TA17003. Na delovno mesto pod šifro TA17001 se uvrsti v tujino napotenega vrhovnega sodnika ali vrhovnega državnega tožilca, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napotenega višjega sodnika, višjega državnega tožilca ali državnega pravobranilca, na delovno mesto pod šifro TA17003 pa se uvrsti v tujino napotene druge funkcionarje v pravosodnih organih.
(2) Vrednost stopnje nominalne osnove za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka tega člena se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.
(3) Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov. Če za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, velja indeks Organizacije združenih narodov za kraj v tej državi, ki je temu kraju najbližji.
(4) Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve trikrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov spremenijo 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra z zadnjim objavljenim indeksom OZN pred tem datumom. Spremembo preglednice indeksov življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve enkrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov spremenijo 1. oktobra z zadnjim objavljenim indeksom OZN pred tem datumom. Če je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 ni ustreznega indeksa, ki bi omogočal izračun plače, se ta do dopolnitve priloge 2 z ustreznim indeksom obračunava na podlagi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.
(5)  Vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.
(6) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, ki je pristojen za javnega uslužbenca. Pri izračunu in izplačilu plače v drugi valuti se upošteva zadnji referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan pred dvanajstim dnem v mesecu.

(1) Javnemu uslužbencu pripadajo med delom v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki:
– dodatek za oddaljenost,
– dodatek za zahtevnost dela v tujini,
– dodatek za opravljanje dodatnih nalog,
– dodatek za nevarnost,
– dodatek za posebne življenjske razmere v tujini,
– dodatek za delovno dobo,
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
– položajni dodatek,
– dodatek za pripravljenost in premestljivost.
(2) Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki jih prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.
(3) Dodatki iz tretje, pete, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljnjem besedilu: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.
(4) Dodatki iz druge, tretje, sedme, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo raziskovalcem.
(5) Dodatki iz te uredbe se izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
(6) Dodatki iz tega člena, določeni v nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev. Dodatek za opravljanje dodatnih nalog pripada tudi javnemu uslužbencu, ki ni zaposlen na predstavništvu in ki poleg nalog svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo.
(2) Dodatek znaša za IV. in V. tarifni razred 278,87 eura, za VI. tarifni razred  177,46 eura in za VII. ali višji tarifni razred 152,11 eura. Dodatek za opravljanje finančnih nalog znaša 304,21 eura. Dodatek za opravljanje varnostnih ter drugih nalog znaša 200,00 eurov.Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.
(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada:
– povračilo stroškov za postrežbo,
– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
– povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,
– povračilo potnih in selitvenih stroškov,
– dnevnica,
– povračilo stroškov za reprezentanco,
– povračilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih,
– povračilo članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah,
– povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana,
– povračilo stroškov za nastanitev,
– povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju službovanja,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– povračilo stroškov prehrane med delom,
– regres za letni dopust,
- nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana,
– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,
– povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje,
– povračilo stroškov za učenje tujega jezika,
– organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini,
– organizacija prevoza posmrtnih ostankov za pripadnike Slovenske vojske in Policije,
– nadomestilo za nezaposlenega partnerja,
– nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja,
– nadomestilo za nepreskrbljene otroke,
- jubilejne nagrade v skladu s predpisom ali kolektivno pogodbo, ki velja za javne uslužbence,- solidarnostne pomoči v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za javne uslužbence.
(2) Povračila in nadomestila po tem členu ne pripadajo javnemu uslužbencu na delu v tujini, če mu institucija druge države ali mednarodna organizacija iz drugega odstavka 3. člena te uredbe iz kakršnega koli naslova zagotavlja sredstva v enakem ali višjem znesku, kakor znaša seštevek povračil in nadomestil, ki bi mu sicer pripadali po tej uredbi.
(3) Javnemu uslužbencu na delu v mednarodni civilni misiji pripada dnevno nadomestilo stroškov v višini 80 eurov, če tega misija ne zagotavlja.
(4) Če mednarodna civilna misija zagotavlja dnevno nadomestilo v znesku, nižjem od 80 eurov, je javni uslužbenec upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, ki ga prejema, do višine 80 eurov.
(5) Javnemu uslužbencu, ki prejema dnevno nadomestilo od delodajalca ali od mednarodne civilne misije, ne pripadajo:
– dnevnice,
– povračilo stroškov za nastanitev v mednarodni civilni misiji,
– povračilo stroškov za prevoz na delo,
– povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,
– regres za prehrano med delom (protivrednost višine regresa za prehrano med delom v Republiki Sloveniji).
(6) Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ne pripadajo povračila in nadomestila iz prve, pete, šeste, sedme, osme, sedemnajste, osemnajste in dvaindvajsete alinee prvega odstavka tega člena.
(7) Povračila in nadomestila se izplačujejo na podlagi ustreznih dokazil o nastalih stroških.

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v prilogi 3 te uredbe. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove, ki je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, nadomestila za nezaposlenega partnerja in dodatka za nepreskrbljene otroke.
(2) Limit za nastanitev javnega uslužbenca se določi na dan razporeditve v tujino in se ne glede na spremembo višine osnovne plače uporablja do izteka njegove razporeditve na delo v tujini. Ta limit je praviloma določen v valuti euro, razen če je s sklepom ministra, ki je pristojen za javnega uslužbenca, določena druga valuta. V tem primeru se za določitev višine limita za nastanitev v tujini uporabi srednji tečaj Banke Slovenije referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, med eurom in lokalno valuto ali valuto, v kateri se izplačujejo plača in drugi prejemki, na dan sklenitve pogodbe oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je javni uslužbenec razporejen na delo v tujini. Med njegovim delom v tujini vplivajo na višino limita za nastanitev spremenjene okoliščine, vezane na nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Povračilo iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij, ter učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki jim univerza gostiteljica zagotavlja ustrezno namestitev. Neustrezna namestitev mora biti delodajalcu dokazana.
(4) Javnemu uslužbencu na delu v tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev, če mu pristojni minister s sklepom dodeli primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima Republika Slovenija v trajnem najemu. Pač pa se za ta stanovanja pokrijejo vsi stroški predstavništva, razen stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem.
(5) Iz sredstev za povračilo nastanitvenih stroškov sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, parkirnega prostora oziroma garaže, vode, elektrike, osnovnega zavarovanja nepremičnine, ki je opredeljeno v pogodbi, plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem, in sicer za televizijo, radio, telefon, telekomunikacije ipd. Če seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek dovoljenega limita, gre presežek v breme javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predstojnik organa.
(6) Povračilo stroškov za nastanitev se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.
(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, mora mesečne račune za stroške najemnine, posredovalnice za najem stanovanja, kavcij, ogrevanja, elektrike, vodarine, telefona (pavšal), plina oziroma druge stroške, za katere prejme mesečni račun, poslati v obračun finančni službi RTV, in sicer najpozneje 30 dni po plačilu računa.
(8) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih izdatkov (parkirnina), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10% osnovne plače za delo v tujini. Stroški za telefon se mu priznajo v višini 90% celotnih zneskov računov, 10% telefonskih stroškov se obračuna v breme novinarja dopisnika.
(9) Učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ter drugim učiteljem na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »drugi javni uslužbenci«. Učiteljem na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »učitelji«. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove plače za delo v tujini. Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki so napoteni na delo v tujino brez družinskih članov, se stroški za nastanitev iz Priloge 3 te uredbe zmanjšajo za 15%.