(1) Ta uredba ureja upravno poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge (v nadaljnjem besedilu: organ) in ni s to uredbo določeno drugače.
(2) Ta uredba ureja poslovanje in zagotavljanje javnosti dela, upravljanje dokumentarnega gradiva, posebne primere krajevne pristojnosti, uradna dejanja, uradne zgradbe, prostore in opremo ter zagotavljanje varnosti in nadzor nad izvajanjem uredbe.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se določijo naslednje izjeme:
1. določbe 63. člena te uredbe (razen 5. in 6. točke) veljajo za organe državne uprave;
2. določbe, ki urejajo komuniciranje organa z javnostmi, poslovni čas in uradne ure, ter določbe, ki se nanašajo na uradne zgradbe, prostore in opremo, se ne uporabljajo za predstavništva Republike Slovenije v tujini in organe samoupravnih lokalnih skupnosti;
2. določbe, ki urejajo komuniciranje organa z javnostmi, poslovni čas in uradne ure, ter določbe, ki se nanašajo na uradne zgradbe, prostore in opremo ter zagotavljanje varnosti, se ne uporabljajo za organe samoupravnih lokalnih skupnosti;
3. določbe, ki urejajo komuniciranje organa z javnostmi, poslovni čas in uradne ure, ter določbe, ki se nanašajo na uradne zgradbe, prostore in opremo, se ne uporabljajo za predstavništva Republike Slovenije v tujini;
3. 4. določbe, ki urejajo uporabo uradnega jezika, se ne uporabljajo pri poslovanju in komuniciranju s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki potekata v skladu s pravili tujega ali mednarodnega prava, ustaljenimi mednarodnimi običaji ali na ustaljen način v mednarodni skupnosti (na primer diplomatska korespondenca, diplomatski protokol).

(1) Dokument v fizični obliki se podpiše z lastnoročnim podpisom, dokument v elektronski obliki pa z elektronskim podpisom.
(2) Odločba ali sklep, izdan v elektronski obliki in podpisan z elektronskim podpisom, se lahko kot izvirnik vroča v fizični obliki, če ima faksimile podpisa in žig. Če organ, ki prejme odločbo ali sklep, podpisan s faksimilom podpisa, dvomi v njegovo pristnost, to preveri pri organu, ki ga je izdal.

Elektronska vloga se lahko vloži brez elektronskega podpisa, enakovrednega lastnoročnemu podpisu, v postopkih:
1. z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja;
2. z zahtevo za dostop do informacij za medije po zakonu, ki ureja medije;
3. pobiranja davkov, če zavezanec za davek vloži vlogo prek portala eDavki.

(1) Za izvajanje nalog varovanja se organizira varnostna služba tako, da se zagotovi interno varovanje oziroma v ta namen sklene pogodba s subjektom, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja.
(2) Varnostna služba izvaja predvsem naslednje naloge:
– zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter vzdrževanje reda,
– izvajanje obhodov prostorov in zgradb ter intervencij,
– protipožarno varovanje, vključno z ukrepi za evakuacijo,
– sprejem strank in obiskovalcev ter nadzorovanje vstopa,
– površinski pregled oseb, poštnih pošiljk in prtljage,
– shranjevanje in izdajanje ključev,
– izvajanje določenih ukrepov varovanja na podlagi predpisov, ki urejajo varovanje osebnih, tajnih in drugih varovanih podatkov,
– razpolaganje s seznamom odgovornih in pooblaščenih oseb ter seznamom zaposlenih v objektu,
– naloge varčnega upravljanja objekta (ugašanje luči) in uporabnikov električne energije, zapiranje oken in vrat, varčevanje s toplotno energijo,
– nadzor nad izvajanjem hišnega reda, opozarjanje uporabnikov na določbe hišnega reda, samozaščitno obnašanje in preprečevanje kršitev,
– vodi pregled varnostnih dogodkov.
(3) Varnostna služba lahko izvaja tudi druge naloge, če izvajanje nalog ne ovira izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka.
(4) Stranke, obiskovalci in zaposleni se ravnajo po navodilih varnostne službe. V primeru kršitve reda se stranki ali obiskovalcu lahko prepove vstop v zgradbo.
(1) Organi zagotavljajo varnost oseb, ki se nahajajo v prostorih organa, skrbijo za vzdrževanje reda in varnost premoženja.
(2) Odločitev o organiziranosti varovanja sprejme predstojnik na podlagi ocene stopnje tveganja in načrta varovanja. Za izdelavo ocene stopnje tveganja in načrta varovanja se smiselno uporablja zakon, ki ureja zasebno varovanje.
(3) Če je v zgradbi več organov, se izdelata skupna ocena stopnje tveganja in načrt varovanja.
(4) Javni uslužbenci varnostni dogodek ali sum varnostnega dogodka prijavijo predstojniku ali za to določenemu javnemu uslužbencu oziroma varnostni službi, če je organizirana v organu.

(1) Če je pri organu izkazano povečano tveganje za varnost zaposlenih, se zagotovijo posebej urejeni prostori za sprejem strank in oprema, ki zmanjšajo tveganje za varnost in omogočijo takojšnji dostop morebitne pomoči.
(2) Varnostna služba zagotavlja nadzor vstopa obiskovalcev pred vstopom v zgradbo.
(3) Javni uslužbenci varnostni dogodek ali sum varnostnega dogodka nemudoma prijavijo varnostni službi oziroma vratarju ali z razporedom dela določenemu javnemu uslužbencu, ki opravlja naloge varnostne službe v manjših organih, da se zagotovita hitro in učinkovito ukrepanje za preprečitev škode in zavarovanje dokazov.
(1) Organ lahko vzpostavi kontrolo vstopa v zgradbo, če je to potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja.
(2) Če je pri organu povečano tveganje za varnost javnih uslužbencev, se zagotovijo posebej urejeni prostori za sprejem strank in oprema, ki zmanjšajo tveganje za varnost in omogočijo takojšnji dostop morebitne pomoči.