(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2021 in ki zapadejo v plačilo v letu 2021, v višini 80 odstotkov obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2021. V letu 2020 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2022, do višine 60 odstotkov obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2021 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2021 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2021 in ki zapadejo v plačilo v letu 2022, v višini 60 odstotkov obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2021. V letu 2021 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2023, do višine 40 odstotkov obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2021 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3. pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(6) Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzema in plačuje obveznosti iz pogodb iz 3. točke prejšnjega odstavka prek načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu, na podlagi soglasja vlade, če zaradi tega ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov sektorja država določen za državni proračun za leti 2020 in 2021.
(6) (7) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva.
(7) (8) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni uporabnik.

(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
(4) O spremembi veljavnih ukrepov in o spremembi projektov do 20 odstotkov izhodiščne vrednosti odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma evidenčnih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti.
(6) Ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti ukrep v veljavni NRP, če je ukrep skladen s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev ukrepa v NRP.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1. uvrstitev projektov z vrednostjo do 300.000 eurov,
2. spremembo vrednosti projektov do 100.000 eurov,
3. ponovno uvrstitev projektov, ki so že bili del veljavnega NRP v preteklih letih in se jim vrednost spreminja do največ 100.000 eurov,
4. uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov, katerih namen je odprava posledic naravnih nesreč, če je projekt skladen s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP,
5. uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov iz 21. člena ZFO-1, ki se sofinancirajo s sredstvi proračuna po 23. členu ZFO-1, če je projekt pripravljen v skladu s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP.
(8) Ne glede na peti in sedmi odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne ribiške politike organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom.
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20 odstotkov izhodiščne vrednosti organ upravljanja.
(10) V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
(11) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(12) Proračunski viri v veljavnem NRP se za prihodnja leta lahko povečujejo ali zmanjšujejo znotraj politike sprejetega NRP posameznega predlagatelja finančnega načrta za posamezno leto, pri čemer povečanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov tega glavnega programa pri posameznem predlagatelju finančnega načrta za posamezno leto.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek se proračunski viri na namenskih postavkah in postavkah centraliziranih evropskih programov v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev.
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se lahko spremembe proračunskih virov na proračunskih postavkah s področja kohezijske politike za finančno perspektivo 2014–2020 v veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev znotraj skupne višine sprejetega NRP na teh proračunskih postavkah za posamezno leto.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.591.113.239 eurov 7.283.861.435 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 2.741.703.231 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo. Instrument zadolževanja je tudi začasna prodaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov in
2. prevzem dolga.
(5) Poleg zadolževanja za namene prvega in drugega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati 1.800.000.000 eurov.
(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena se lahko država v letu 2020 dodatno zadolži za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
(6) V obsegu zadolžitve iz prvega odstavka tega člena je zajeta tudi zadolžitev države za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19 v znesku 2.167.000.000 eurov.
(7) Ne glede na četrti odstavek 81. člena ZJF se država v letih 2020 in 2021 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 10 % zadnjega sprejetega proračuna.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
1. državni proračun;
2. proračun občin;
3. ZZZS in ZPIZ;
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe;
7. sredstva prejetih donacij;
8. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9. sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;
10. sredstva iz sistema javnih del;
11. sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti;
12. sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2020 in 2021 tako, da se:
– določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2019,
– oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada, ob predhodnem soglasju ministrstva, zaradi utemeljenih razlogov dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave v letih 2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5 odstotka. Kadrovski načrt oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) se zaradi utemeljenih razlogov, ob predhodnem soglasju pristojnega ministrstva, lahko poveča skupno za največ 0,5 odstotka. Skupni kadrovski načrt organov državne uprave se v letu 2021 lahko poveča še za največ 20 dodatnih zaposlitev za Ministrstvo za zunanje zadeve za Stalno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju, skupni kadrovski načrt Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije pa se v letih 2020 in 2021 lahko poveča še za največ pet dodatnih zaposlitev za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva. Za zaposlitve iz tega odstavka mora organ zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu.
(5) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih za določen čas v organih državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.
(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada v primeru izvrševanja nujno potrebnih razvojnih in zakonsko določenih obveznosti ter nezadostne kadrovske pokritosti delovnih področij organov državne uprave odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2020 in 2021 poveča za največ 0,5 odstotka, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega prava, ki se financirajo iz državnega proračuna, v kadrovski načrt organa državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za stroške dela.
(7) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem zakonsko določenih obveznosti v kadrovskem načrtu oziroma v skupnem kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika, ki ni organ državne uprave, dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5 odstotka, pri čemer se dovoljeno število zaposlenih, ne glede na izračunano višino decimalke, zaokroži navzgor, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(8) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti, v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno število zaposlenih v letu 2020 in 2021 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja dejavnost, ali storitev za proračunskega uporabnika in je ta dejavnost ali storitev trajne narave.
(10) Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(11) Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(12) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja njihovega izvajanja.

(1) V letu 2020 se ZZZS-ju za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19 iz proračuna zagotovi do 50 mio evrov.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se ZZZS-ju zagotovijo za namen financiranja materialnih stroškov izvajalcev zdravstvene dejavnosti, socialno varstvenih zavodov, vzgojno- izobraževalnih zavodov in svetovalnih centrov, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
(3) Za materialne stroške iz prejšnjega odstavka štejejo:
– stroški storitev, ki so evidentirane z diagnozami B34.2, J12.8 in spremljajočo diagnozo B97.2, J84.8 in spremljajočo diagnozo B97.2, Z20.8, Z22.8 in Z29.0 v skladu z evidencami ZZZS-ja na podlagi podatkov, prejetih od izvajalcev;
– s strani ZZZS-ja priznani stroški za osebno varovalno opremo, razkužila in druge materialne stroške, ki so nastali zaradi epidemije ter presegajo trimesečno povprečje poročanih stroškov za te namene iz leta 2019;
– stroški neposrednega dokazovanja nukleinske kisline SARS-CoV-2.
(4) Izvajalci zahtevke za povračilo materialnih stroškov, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS-ju najkasneje do 15. novembra 2020. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih materialnih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna že zahtevali.
(5) ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih materialnih stroškov posreduje Ministrstvu za zdravje najkasneje do 10. decembra 2020.
(6) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se v proračunu zagotavljajo na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, ZZZS-ju pa se izplačajo najkasneje do konca leta 2020.

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 42. člena ZJF v letu 2020 obseg sredstev splošne proračunske rezervacije na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 ni omejen.