(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.
(4) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.

(1) Za družinskega člana davčnega zavezanca se po tem pravilniku šteje:
– zakonec oziroma oseba, s katero davčni zavezanec živi v zunajzakonski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
– otrok, za katerega ima davčni zavezanec oziroma oseba iz prejšnje alineje obveznost preživljanja po zakonu;
– otrok, ki je dodeljen v skupno varstvo in vzgojo staršem, četudi imata starša obveznost plačila preživnine;
– druga oseba, s katero davčni zavezanec živi in ima davčni zavezanec do nje oziroma ima ta oseba do davčnega zavezanca na podlagi zakona, odločbe, sodbe ali pogodbe, sestavljene v obliki notarskega zapisa, obveznost preživljanja;
– član kmečkega gospodinjstva, če je davčni zavezanec član kmečkega gospodinjstva.
(2) Za družinskega člana davčnega zavezanca – otroka, za katerega velja obveznost preživljanja, se ne glede na prejšnji odstavek štejejo:
– starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je davčni zavezanec – otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ter oseba, s katero živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
– bratje, sestre in drugi otroci, za katere imajo osebe iz prejšnje alineje obveznost preživljanja po zakonu.
(3) Ne glede na prvo, drugo, četrto in peto alinejo prvega odstavka in drugi odstavek tega člena se za družinskega člana ne štejejo osebe, ki jim davčni zavezanec plačuje preživnino, niti osebe, ki davčnemu zavezancu plačujejo preživnino.

(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.
(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin oziroma znesek plačila storitev institucionalnega varstva, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali katera od oseb iz 29.a člena tega pravilnika plačal za osebo, ki se ne šteje za družinskega člana po tem pravilniku.
(3) Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma pisno izjavo, da je preživnino prejel.

(1) Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 101. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– družinskih članih davčnega zavezanca,
– zahtevku (delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,
– višini dohodkov, prihrankov in premoženjskem stanju davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov,
– plačani preživnini, če davčni zavezanec 12 mesecev pred vložitvijo vloge ne živi skupaj z osebo, za katero plačuje preživnino,
– oceni škode zaradi naravne nesreče in prejetih sredstvih za popravo škode, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,
– zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,
– premoženju, ki znaša v vrednosti najmanj petih minimalnih plač, če vlaga vlogo za delni odpis ali odpis.
(2) Davčni zavezanec v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o dohodkih, prihrankih in premoženjskem stanju za davčnega zavezanca in njegove družinske člane pridobiva iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.
(3) K vlogi se priložijo:
– dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu (sporazum o razvezi zakonske zveze, sporazum o dodelitvi otrok, sodna odločba o razvezi in dodelitvi otrok, dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna izjava upravičenca, da je preživnino prejel),
‒ dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo, ki ni družinski član (sodba o razvezi zakonske zveze, sklep o sklenjeni sodni poravnavi o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, sodna odločba o razvezi in zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna izjava upravičenca, da je preživnino prejel),
– dokazilo o višini plačila storitev institucionalnega varstva, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo, ki ni družinski član,
– dokazilo o zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali družinskega člana, če zavezanec kot razlog za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo navaja bolezen,
– dokazilo o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, in dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode,
– dokazilo o lastništvu premoženja davčnega zavezanca ali družinskega člana v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delni odpis, odpis, odlog ali obročno plačilo davka, če je ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(4) Obrazec »Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe« se objavi na spletni strani finančne uprave.