(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.
(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31. januarja 2021 devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.
(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2020 26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021.
(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ni državljan Republike Slovenije.
(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2. člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ta ukrep podaljša še za obdobje 12 mesecev.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).
(7) V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.

(1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
(2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja in ukrepe Operativnega programa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014–2020, in sicer tudi po končnem roku določenem v posameznem javnem razpisu.
(3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31. decembra 2021.

(1) Ne glede na prvi odstavek 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.
(2) Ne glede na tretji odstavek 44.c člena ZZVZZ zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije, za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.
(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem, na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo iz tega odstavka se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.
(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka do vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.
(4) Sredstva za plačilo stroškov storitev sobivanja in nadomestil plače iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(5) Izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevke za povračilo stroškov storitev sobivanja iz tega člena, izvedenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov storitev sobivanja naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev zdravstvene dejavnosti za povračilo stroškov storitev sobivanja, ki niso posredovani ZZZS do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS za povračilo stroškov.
(6) Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka ZZZS za povračilo izplačanih nadomestil plače iz tega člena v desetih dneh po njegovem prejemu.
(4) (7) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021.

(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je pravna ali fizična oseba, ki:
– je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
– ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
– ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
– ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
– zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
(2) Upravičenec ne more biti:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
– tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.
(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019, oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.
(5) Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico:

Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 oziroma upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje,	Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena,
30,00 odstotkov do vključno 70,00 odstotkov	0,6 odstotka
nad 70,00 odstotkov	1,2 odstotka

vendar ne več kot:
– 1.000,00 evrov mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanoviteljazadruge ali zavodaskladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju;
– 70 odstotkov neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU.
Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
vendar ne več kot:
– 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
– 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
– 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.
Upravičenec se v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.
(6) (7) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči).
(7) (8) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020 in za upravičence iz šestega odstavka tega člena, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
(8) (9) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.
(9) (10) Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.
(10) (11) Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.

(1) Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi lastne ocene poslovanja, upoštevaje prvi odstavek 112. člena tega zakona.
(3) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(4) FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov do 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru in decembru 2020.