Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)
DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16);
– Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11);
– Direktiva 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.
(3) Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za začasno izvajanje storitev pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti v drugi državi članici EU kot je tista, v kateri imajo sedež, se uporabljajo tudi za čezmejno izvajanja storitev v države članice Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz njih.
II. poglavje ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV DELODAJALCEV IN SAMOZAPOSLENIH OSEB
4. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev delodajalcev)
(1) Delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
– običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:
– je delodajalec najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije;
– ima delodajalec odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni blokiran;
– ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje;
– v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje skupno število ur vključitve vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v tem obdobju, v obvezna socialna zavarovanja na podlagi napotitve ni preseglo 80 odstotkov skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu in
– delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
(3) Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če:
– delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in
– je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, za katerega je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če je delavec najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.
(5) Pogoj zaposlitve za polni delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavca, vključenega v obvezna socialna zavarovanja Republike Slovenije na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas od polnega, če mu je delovni čas skrajšan v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu oziroma če je pri delodajalcu, ki ga namerava napotiti, zaposlen za krajši delovni čas od polnega že najmanj šest mesecev.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih načinov:
– za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve,
– na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
– v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanja dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
– običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:
– je delodajalec najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije;
– ima delodajalec odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni blokiran;
– ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje;
– v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje skupno število ur vključitve vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v tem obdobju, v obvezna socialna zavarovanja na podlagi napotitve ni preseglo 80 odstotkov skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu in
– delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
(3) Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če:
– delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in
– je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, za katerega je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če je delavec najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.
(5) Pogoj zaposlitve za polni delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavca, vključenega v obvezna socialna zavarovanja Republike Slovenije na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas od polnega, če mu je delovni čas skrajšan v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu oziroma če je pri delodajalcu, ki ga namerava napotiti, zaposlen za krajši delovni čas od polnega že najmanj šest mesecev.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih načinov:
– za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve,
– na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
– v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanja dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
III. poglavje ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH DELODAJALCEV IN TUJIH SAMOZAPOSLENIH OSEB V REPUBLIKI SLOVENIJI
12. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev)
(1) Tuji delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev v Republiki Sloveniji pod pogojem, da:
– običajno opravlja dejavnost v državi zaposlitve,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice napotenega delavca,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je tuji delodajalec registriran v državi zaposlitve, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se štejeta za izpolnjena, če tuji delodajalec razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca.
(3) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, da tuji delodajalec dejansko opravlja dejavnost v državi zaposlitve, IRSD o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, pridobljenih s strani pristojnih organov države zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja določba drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(4) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi utemeljen dvom, da napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji, nadzorni organ o tem obvesti ZZZS, ki ugotovi, da je pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če napoteni delavec v zadnjih 12 mesecih pred napotitvijo ni bil vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve.
(5) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če tujemu delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih načinov:
– za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve;
– na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
– v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve oziroma primerljivega akta v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanje dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
(7) (8) Na podlagi ugotovitve, da se storitev izvaja kljub neizpolnjenim pogojem iz prvega odstavka tega člena ali v nasprotju s podatki na potrdilu A1, nadzorni organ z odločbo prepove nadaljnje izvajanje storitve tujega delodajalca in o tem obvesti ZZZS.
(8) (9) Na podlagi obvestila nadzornega organa iz prejšnjega odstavka ZZZS tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.
– običajno opravlja dejavnost v državi zaposlitve,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice napotenega delavca,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je tuji delodajalec registriran v državi zaposlitve, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se štejeta za izpolnjena, če tuji delodajalec razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca.
(3) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, da tuji delodajalec dejansko opravlja dejavnost v državi zaposlitve, IRSD o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, pridobljenih s strani pristojnih organov države zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja določba drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(4) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi utemeljen dvom, da napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji, nadzorni organ o tem obvesti ZZZS, ki ugotovi, da je pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če napoteni delavec v zadnjih 12 mesecih pred napotitvijo ni bil vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve.
(5) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če tujemu delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve oziroma primerljivega akta v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanje dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
14. člen
(obveznosti tujega delodajalca in delavca)
(1) Tuji delodajalec pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve opravi prijavo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Zavod), ki vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tujega delodajalca,
2. osebnem imenu, datumu rojstva in državljanstvu napotenega delavca ter naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
3. osebnem imenu in datumu rojstva osebe, ki je s strani tujega delodajalca pooblaščena za stike z nadzornimi organi, vključno s pošiljanjem in prejemanjem dokumentov in obvestil ter vročanjem, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek,
4. vrsti storitve,
5. nazivu delovnega mesta napotenega delavca,
6. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve – obdobje napotitve,
7. naslovu oziroma – če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova – kraju izvajanja storitve.
(3) Če v obdobju napotitve iz prvega odstavka tega člena nastopijo okoliščine, zaradi katerih čezmejne storitve ni bilo mogoče izvesti v 12 mesecih, tuji delodajalec izvajanje storitev podaljša na 18 mesecev, in sicer pod pogojem, da opravi prijavo z obrazloženim obvestilom pri Zavodu.
(4) Trajanje napotitve je seštevek napotitvenih obdobij, če tuji delodajalec enega napotenega delavca nadomesti z drugim napotenim delavcem ob upoštevanju istovrstnosti storitve in naziva delovnega mesta.
(5) Tuji delodajalec zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na voljo kopija pogodbe med naročnikom storitve in tujim delodajalcem oziroma primerljivi akt v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev, izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, potrdilo o zakoniti ustanovitvi v državi zaposlitve, izvodi pogodb o zaposlitvi, izvodi plačilnih list, evidenca prisotnosti, listine s področja varnosti in zdravja pri delu, dokazila o izplačanih plačah ali izvodi enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce ter potrdilo A1. Tuji delodajalec na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode opredeljenih dokumentov v slovenski jezik.
15. člen
(obveznosti tuje samozaposlene osebe)
(1) Tuja samozaposlena oseba pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji opravi prijavo pri Zavodu, ki vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu začasnega prebivališča tuje samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji,
3. vrsti storitve,
4. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,
5. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve.
6. nazivu ali osebnem imenu ter sedežu ali prebivališču naročnika storitve.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tuji samozaposleni osebi izda potrdilo.
(3) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na razpolago izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti s prevodom v slovenski jezik, kopija pogodbe med naročnikom storitve in samozaposleno osebo s prevodom v slovenski jezik, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo A1.
(3) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na voljo izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, kopija pogodbe med naročnikom storitve in samozaposleno osebo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo A1. Tuja samozaposlena oseba na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode opredeljenih dokumentov v slovenski jezik.
(4) Nadzorni organ lahko od tuje samozaposlene osebe zahteva dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve.
(5) Tuja samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitve na podlagi urejenega prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
1. nazivu in sedežu tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu začasnega prebivališča tuje samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji,
3. vrsti storitve,
4. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,
5. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tuji samozaposleni osebi izda potrdilo.
(3) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na voljo izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, kopija pogodbe med naročnikom storitve in samozaposleno osebo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo A1. Tuja samozaposlena oseba na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode opredeljenih dokumentov v slovenski jezik.
(4) Nadzorni organ lahko od tuje samozaposlene osebe zahteva dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve.
(5) Tuja samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitve na podlagi urejenega prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.