Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 3. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.

(1) Šola, ki ima 12 in več oddelkov, lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tajnika VIZ VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) in računovodje VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(1) Šola lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tajnika VIZ VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) ali poslovnega sekretarja z izobrazbo, pridobljeno najmanj po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje in računovodje, ki mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
(2) Če ima šola manj kot 12 oddelkov, sistemizira delovni mesti iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne z manj kot polovičnim delovnim časom.
(3) (2) Šola sistemizira eno delovno mesto hišnika, ki mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo, s polnim delovnim časom in eno delovno mesto čistilca prostorov na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(4) (3) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca prostorov z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(5) (4) V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
(6) Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov na delovnem mestu tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo strokovno izobrazbo ali na delovnem mestu vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1) naslednje število delavcev:
– do 5 oddelkov – 0,25 delovnega časa delavca,
– od 6 do 10 oddelkov – 0,5 delovnega časa delavca,
– od 11 do 14 oddelkov – 0,75 delovnega časa delavca in
– 15 in več oddelkov – 1,0 delovnega časa delavca.
(5) Ravnatelj šole lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali tehniškega sodelavca VI z višjo izobrazbo ali tehniškega sodelavca VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec).
(7) (6) Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1 in glede tega delovnega mesta ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
(8) (7) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(9) (8) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(10) (9) Izraz »prejšnja« iz prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

(1) Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti
Pri splošno-izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(6) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 420 dodatnih ur letno.
Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatno skupino v obsegu 105 ur pouka letno.
(7) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(8) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(9) EkskurzijaSpremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.

(1) Za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje VI, čistilca in vzdrževalca učne tehnologije oziroma tehniškega sodelavca iz 12. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) pri delodajalcu, lahko šola sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, v posameznem šolskem letu lahko odobri pristojni upravni organ na utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih, ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.