(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) sprostijo v porabo, v skladu z:
– Direktivo Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 21), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2020/1151 z dne 29. julija 2020 o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 256 z dne 5. 8. 2020, str. 1);
– Direktivo Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktivo Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), zadnjič spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/552 z dne 6. aprila 2018 o posodobitvi sklicev iz Direktive Sveta 2003/96/ES na oznake kombinirane nomenklature za nekatere proizvode (UL L št. 91 z dne 9. 4. 2018, str. 27, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/96/ES);
– Direktivo Sveta 2006/79/ES z dne 5. oktobra 2006 o oprostitvi davkov na uvoz manjših pošiljk nekomercialnega značaja iz tretjih držav (UL L št. 286 z dne 17. 10. 2006, str. 15);
– Direktivo Sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav (UL L št. 346 z dne 29. 12. 2007, str. 6);
– Direktivo Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2019/2235 z dne 16. decembra 2019 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in Direktive 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino v zvezi z obrambnimi prizadevanji v okviru Unije (UL L št. 336 z dne 30. 12. 2019, str. 10), v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/118/ES);
– Direktivo Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L št. 176 z dne 5. 7. 2011, str. 24, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/64/EU);
– Direktivo Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev) (UL L št. 58 z dne 27. 2. 2020, str. 4), popravljeno s Popravkom (UL L št. 58 z dne 27. 2. 2020, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2020/262/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unije):
– Uredbe Komisije (EGS) št. 3649/92 z dne 17. decembra 1992 o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme (UL L št. 369 z dne 18. 12. 1992, str. 17, v nadaljnjem besedilu: Uredba 3649/92/EGS);
– Uredbe Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne 29. 7. 2009, str. 24), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 76/2014 z dne 28. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 684/2009 v zvezi s podatki, ki jih je treba predložiti v okviru računalniškega postopka za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 26 z dne 29. 1. 2014, str. 4, v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES), in
– Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269/1 z dne 10. 10. 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269/1 z dne 10. 10. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU).

(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom;
2. »ozemlje države članice«, »država članica« in »Unija« je ozemlje držav članic in ozemlje Unije, ki je kot tako opredeljeno v predpisih Unije;
3. »uvoz trošarinskih izdelkov« je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Unijo iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom določeno drugače;
4. »vnos trošarinskih izdelkov« v Slovenijo je vsak vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja druge države članice oziroma Unije, kot je določeno v zakonodaji Unije;
5. »tretja država« je katera koli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Unije;
6. »tretja ozemlja« so:
a) ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:
– Kanarski otoki;
– francoska ozemlja iz 349. člena in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 115 z dne 9. 5. 2008, prečiščena različica, str. 47);
– Alandski otoki;
– Kanalski otoki;
b) ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:
– otok Heligoland;
– območje Büsingen;
– Ceuta;
– Melilla;
– Livigno;
c) gora Atos;
7. »imetnik trošarinskega skladišča« je oseba, ki ima dovoljenje, da lahko v okviru svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, predeluje, dodeluje, obdeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči ali ima na zalogi (v nadaljnjem besedilu: skladišči), prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: režim odloga);
8. »trošarinsko skladišče« je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, ki je vidno označena ter fizično ločena od preostalih površin in prostorov, kjer imetnik trošarinskega skladišča proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke v režimu odloga;
9. »režim odloga« je ureditev, v skladu s katero je za proizvodnjo, skladiščenje, prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov odložen nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine;
10. »uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, oziroma carinski dolžnik, določen v skladu s carinsko zakonodajo;
11. »izvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti pošilja trošarinske izdelke iz Unije v tretje države oziroma na tretja ozemlja, določena v skladu s carinsko zakonodajo;
12. »pooblaščeni uvoznik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih prejme iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, odpremi v režimu odloga osebi, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v Sloveniji ali drugi državi članici v skladu z zakonodajo namembne države članice;
13. »pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga;
14. »začasno pooblaščeni prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejme trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice, v režimu odloga;
15. »oproščeni uporabnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti za namene iz 72. in 97. člena tega zakona trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine;
16. »obrat oproščenega uporabnika« je obrat, v katerem oproščeni uporabnik trošarinske izdelke prejema in skladišči v režimu odloga in porablja brez plačila trošarine;
17. »trošarinski zastopnik« je oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Sloveniji, ki jo potrdi davčni organ in jo prodajalec trošarinskih izdelkov iz druge države članice, na podlagi pisnega pooblastila pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu;
18. »trgovec« je oseba, ki v Sloveniji opravlja trgovinsko oziroma gostinsko dejavnost, dejavnost prevoza ali skladiščenja trošarinskih izdelkov izven režima odloga;
19. »opravljanje dejavnosti s trošarinskimi izdelki« pomeni vsako proizvodnjo, dobavo iz omrežja, prejem trošarinskih izdelkov iz vnosa oziroma uvoza za namen opravljanja dejavnosti ali končno porabo;
20. »carinski odložni postopek« je kateri koli poseben postopek in začasna hramba, določena v Uredbi 952/2013/EU, in se nanaša na carinski nadzor ter se izvaja ob vstopu blaga iz tretjih držav na carinsko območje Unije.
21. 20. »carinski organ« je organ v skladu s točko (1) 5. člena Uredbe 952/2013/EU.
21. »dobava za komercialni namen« je gibanje trošarinskih izdelkov iz države članice, kjer so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, v drugo državo članico za namen opravljanja dejavnosti;
22. »certificirani pošiljatelj« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti odpremlja trošarinske izdelke za dobavo za komercialni namen osebi v drugo državo članico;
23. »začasno certificirani pošiljatelj« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno odpremi trošarinske izdelke za dobavo v komercialni namen osebi v drugo državo članico;
24. »certificirani prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke, dobavljene za komercialni namen od osebe iz druge države članice;
25. »začasno certificirani prejemnik« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejme trošarinske izdelke, dobavljene za komercialni namen, od osebe iz druge države članice;
26. »namembna država članica« je država članica, v kateri se trošarinski izdelki dobavijo ali v kateri se trošarinski izdelki porabijo;
27. »trošarinska številka« je enolična identifikacijska oznaka, ki jo dodeli davčni organ trošarinskemu zavezancu, oproščenemu uporabniku, certificiranemu pošiljatelju in začasno certificiranemu pošiljatelju za gibanje trošarinskih izdelkov.
(2) Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov:
– v kneževini Monako ali iz nje obravnava kot gibanje v Republiki Franciji oziroma iz nje;
– v suvereni coni Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njiju obravnava kot gibanje na Ciper ali z njega;
– v Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal) ali iz njiju obravnava kot gibanje v Zvezno republiko Nemčijo oziroma iz nje;
– v San Marino ali iz njega obravnava kot gibanje v Italijansko republiko oziroma iz nje;
– na otok Man ali z njega obravnava kot gibanje v Združeno kraljestvo oziroma iz njega.
(3) Za trošarinske izdelke, ki imajo status neunijskega blaga v skladu s carinsko zakonodajo, se določbe tega zakona glede proizvodnje, skladiščenja in gibanja trošarinskih izdelkov ne uporabljajo.

(1) Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se štejejo:
1. odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga;
2. vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom;
3. uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom;
4. vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga.
(2) Za odpremo trošarinskih izdelkov iz režima odloga se šteje vsaka odprema, ki ni odprema prejemniku, ki v skladu s tem zakonom ali zakonodajo druge države članice lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga ali, ki ni odprema v izvoz.
(3) Pri vnosu trošarinskih izdelkov se šteje, da so trošarinski izdelki sproščeni v porabo:
1. ko jih prejme pooblaščeni prejemnik ali začasno pooblaščeni prejemnik;
2. ko so prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom ali
3. ko so prejeti za namene v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona.
(4) Za vnos trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji:
1. ko jih prejemnik prejme, če je bil prejem davčnemu organu napovedan;
2. v trenutku vnosa, če prejem davčnemu organu ni bil napovedan.
(4) Za vnos trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, razen če so ob vnosu trošarinski izdelki oproščeni plačila trošarine v skladu s tem zakonom:
1. ko jih prejme certificirani prejemnik, ali začasno certificirani prejemnik, ali prejemnik iz 30. člena tega zakona, ali
2. v trenutku vnosa, v primeru nepravilnosti v zvezi z gibanjem trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, kadar niso bili izvedeni predpisani postopki tega zakona za vnos trošarinskih izdelkov.
(5) Za sprostitev v porabo v Sloveniji se štejeta tudi storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga v skladu s 26. členom tega zakona in storjena oziroma ugotovljena nepravilnost pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, v skladu z 31. členom tega zakona. Za nepravilnost se štejejo okoliščine, ki nastanejo med gibanjem trošarinskih izdelkov in niso popolno uničenje in nepovratna popolna ali delna izguba trošarinskih izdelkov, zaradi katerih trošarinski izdelki ne prispejo v namembni kraj.
(6) Za uvoz trošarinskih izdelkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje sprostitev trošarinskih izdelkov v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo ali nepravilen vstop trošarinskih izdelkov na ozemlje Unije, razen če je carinski dolg v skladu s točkami (e), (f), (g) in (k) prvega odstavka 124. člena Uredbe 952/2013/EU ugasnil. Obveznost za obračun in plačilo trošarine nastane tako, kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je obveznost za obračun trošarine odložena v skladu s tem zakonom.
(7) Nepravilen vstop trošarinskih izdelkov je vstop trošarinskih izdelkov na ozemlje Unije, ki niso bili dani v postopek sprostitve v prosti promet v skladu s carinsko zakonodajo in za katere je nastal carinski dolg zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali pogoja na podlagi prvega odstavka 79. člena Uredbe 952/2013/EU ali bi nastal, če bi za trošarinske izdelke nastala obveznost plačila carine.
(7) (8) Če so trošarinski izdelki v režimu odloga prodani v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma prodani za namene v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, se šteje, da so bili sproščeni v porabo, vendar zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine.
(8) Če so bili trošarinski izdelki:
1. v režimu odloga popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, se ne šteje, da so bili sproščeni v porabo in zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena;
2. sproščeni v porabo v drugi državi članici, med prevozom iz druge države članice v Slovenijo popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(9) Če so bili trošarinski izdelki:
1. v režimu odloga popolnoma uničeni ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljeni zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja za uničenje, ki ga da davčni organ ali delno izgubljeni zaradi njihove narave, se ne šteje, da so bili sproščeni v porabo, in zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s prvim odstavkom tega člena;
2. sproščeni v porabo v drugi državi članici, med prevozom iz druge države članice v Slovenijo popolnoma uničeni ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljeni zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ali delno izgubljeni zaradi njihove narave, zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(9) (10) Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljene, kadar jih ni več mogoče uporabiti za prvotni namen. Odtujitev ali kraja trošarinskih izdelkov se ne šteje za nepredvidljive okoliščine oziroma višjo silo. V primeru popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube trošarinskih izdelkov zaradi njihove narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile trošarinski zavezanec oziroma prevoznik o tem takoj obvesti davčni organ in predloži ustrezno dokazilo. Davčni organ izda odločbo, v kateri odloči o količini trošarinskih izdelkov, za katere za trošarinskega zavezanca ne nastane obveznost za obračun trošarine.
(11) Delna izguba trošarinskih izdelkov zaradi njihove narave iz devetega odstavka tega člena se ne šteje za sprostitev v porabo oziroma zanje ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine, če količina delne izgube trošarinskih izdelkov ne presega skupnega praga delne izgube za te trošarinske izdelke, razen če je utemeljeno dokazano, da gre za goljufijo ali nepravilnost. Količina delne izgube trošarinskih izdelkov, ki presega skupni prag delne izgube za te trošarinske izdelke, se šteje za sprostitev v porabo in zanjo nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine.
(10) (12) Trošarina se obračuna od trošarinske osnove z uporabo zneska trošarine ali zneska in stopnje trošarine, ki velja na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine.
(11) (13) Obveznost za obračun trošarine se lahko prenese od pooblaščenega prejemnika ali pooblaščenega uvoznika na imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določen s tem zakonom.
(12) Način dokazovanja uničenja oziroma nepovratne izgube iz osmega in devetega odstavka tega člena predpiše minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance).
(14) Način dokazovanja uničenja oziroma popolne ali delne nepovratne izgube iz devetega in desetega odstavka ter skupni prag za delno izgubo iz enajstega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Za začasno pooblaščenega prejemnika oziroma začasno certificiranega prejemnika nastane obveznost za obračun trošarine na dan prejema trošarinskih izdelkov. Obračun predloži najpozneje v roku treh petih delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.
(2) Za trošarinske izdelke, za katere je nastala obveznost za obračun trošarine v skladu z 29. oziroma s 30. členom tega zakona, za prejemnika, pošiljatelja oziroma prodajalca trošarinskih izdelkov oziroma drugo osebo iz 29. oziroma 30. člena tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke. Obračun predloži najpozneje v roku treh petih delovnih dni od dneva prejema trošarinskih izdelkov, trošarino pa plača najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.

(1) Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov, ki so nabavljeni za:
1. službene potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov v Sloveniji, ter za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, vključno z njihovimi družinskimi člani, razen častnih konzularnih funkcionarjev in njihovih družinskih članov;
2. službene potrebe mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij med njihovim delovanjem v Sloveniji in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
3. službene potrebe agencij ali organov Unije, za katere velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 266) s sedežem v Sloveniji, v drugi državi članici ali tretji državi, in sicer v okvirih in pod pogoji iz Protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;
4. službene potrebe diplomatskih predstavništev, konzulatov ter mednarodnih organizacij oziroma predstavništev mednarodnih organizacij s sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi ter za osebne potrebe njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani;
5. potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
6. potrebe oboroženih sil vsake države članice, ki ni država članica, v kateri nastane obveznost plačila trošarine, ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz in kantin, kadar te sile sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih za izvajanje dejavnosti Unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike.
(2) Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3) Če je mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Oprostitve plačila trošarine po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(5) Oprostitev plačila trošarine po tem členu se lahko uveljavi kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(6) Upravičenci iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice v režimu odloga, če pošiljko spremljata elektronski trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine.
(6) Upravičenci iz 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena lahko pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice v režimu odloga, če pošiljko spremljata elektronski trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine. Potrdilo o oprostitvi plačila trošarine vsebuje podatke o vrsti in količini trošarinskih izdelkov ter njihovi vrednosti in podatke o prejemniku ter državi članici gostiteljici, ki potrdi oprostitev.
(7) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico osebam, katerih položaj je po zakonodaji te države članice primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje v režimu odloga, če za pošiljko izda elektronski trošarinski dokument v skladu s 34. členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi plačila trošarin.
(8) Način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko zahteva vračilo trošarine, tako da:
– pred začetkom odpreme napove odpremo trošarinskih izdelkov pri davčnem organu v skladu z drugim odstavkom 29. člena oziroma petim odstavkom 30. člena tega zakona;
– najkasneje v 30 dneh od dneva napovedi odpreme trošarinskih izdelkov pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine, ki mu priloži izvod poenostavljenega trošarinskega dokumenta, na katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov, v primerih, ko je predpisano, da poenostavljeni trošarinski dokument spremlja pošiljko. Zahtevku predloži dokazilo, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali da je predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine oziroma odpust plačila trošarine. Dokazilo vsebuje najmanj naslednje podatke: naslov pristojnega organa v namembni državi članici, datum in sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine;
– predloži vsa druga dokazila, ki jih davčni organ v Sloveniji glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do vračila plačane trošarine.
(3) Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
(1) Vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo v Sloveniji, lahko zahteva:
1. certificirani pošiljatelj ali začasno certificirani pošiljatelj za trošarinske izdelke odpremljene za dobavo za komercialni namen in dobavljene certificiranemu prejemniku ali začasno certificiranemu prejemniku v drugo državo članico;
2. prodajalec na daljavo iz petega odstavka 30. člena tega zakona za trošarinske izdelke odpremljene prejemniku v drugo državo članico.
(2) Certificirani pošiljatelj pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine najpozneje do zadnjega dne tekočega meseca za odpreme trošarinskih izdelkov v preteklem mesecu. Začasno certificirani pošiljatelj oziroma prodajalec na daljavo pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine najpozneje v 30 dneh od dneva začetka gibanja oziroma dneva napovedi odpreme.
(3) Certificirani pošiljatelj oziroma začasno certificirani pošiljatelj v zahtevku za vračilo trošarine navede enotno poenostavljeno trošarinsko referenčno oznako odpremljenih trošarinskih izdelkov ali priloži poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov iz računalniško podprtega sistema ali nadomestni dokument iz prve alineje prvega odstavka 42. člena tega zakona. Kadar v računalniško podprtem sistemu poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov ni potrjeno, se lahko zahtevku za vračilo trošarine priloži drugo dokazilo o prejemu trošarinskih izdelkov, ki ga je potrdil pristojni organ namembne države članice.
(4) Prodajalec na daljavo zahtevku za vračilo trošarine predloži dokazilo, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali da je predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine oziroma odpust plačila trošarine. K zahtevku za vračilo trošarine se priložijo tudi druga dokazila, ki jih davčni organ glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil, ali so trošarinski izdelki prispeli v namembni kraj in da so bile v namembni državi izpolnjeni vsi predpisani postopki ter je bila plačana trošarina, če je tako zahtevano.
(5) Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Obveznost za obračun trošarine je odložena, ko za trošarinske izdelke velja režim odloga, in sicer v primeru:
1. proizvodnje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
2. skladiščenja trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču, v obratu oproščenega uporabnika ali v davka prosti prodajalni;
3. gibanja trošarinskih izdelkov, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Režim odloga preneha, vendar ne nastane obveznost za obračun trošarine, ko je imetniku trošarinskega skladišča ali oproščenemu uporabniku ali imetniku davka proste prodajalne ali prejemniku iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ob izpolnitvi pogojev v skladu s tem zakonom, plačilo trošarine odpuščeno ali oproščeno.
(3) Pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz druge države članice preneha režim odloga:
– ko jih prejme pooblaščeni prejemnik oziroma začasno pooblaščeni prejemnik ali
– ko so trošarinski izdelki prejeti na kraju neposredne dobave v skladu s 27. členom tega zakona, razen če je kraj neposredne dobave trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika in se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga.
(4) Pri uvozu trošarinskih izdelkov velja režim odloga, če so trošarinski izdelki takoj po uvozu v Unijo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj dani v carinski odložni postopek.
(4) Pri uvozu trošarinskih izdelkov velja režim odloga, če imajo trošarinski izdelki takoj po uvozu v Unijo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj status neunijskega blaga v skladu s carinsko zakonodajo.
(5) Ko so trošarinski izdelki iz prejšnjega odstavka sproščeni v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo, velja zanje režim odloga, če so neposredno po sprostitvi v prost promet, vneseni v trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke v režimu odloga.
(6) Za gibanje trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena se šteje tudi gibanje za trošarinske izdelke, za katere je s tem zakonom predpisan znesek trošarine 0 eurov oziroma stopnja trošarine 0.

(1) Trošarinski izdelki se pri uvozu in izvozu gibajo v režimu odloga:
1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji v izvoz do iznosa z ozemlja Unije ali do carinskega urada izstopa pri postopku zunanjega tranzita v skladu s carinsko zakonodajo;
2. če je pošiljatelj pooblaščeni uvoznik, po uvozu od kraja uvoza v Sloveniji:
– v trošarinsko skladišče v Sloveniji;
– v obrat oproščenega uporabnika v Sloveniji ali
– do osebe, ki lahko prejema trošarinske izdelke v režimu odloga v skladu z zakonodajo namembne države članice.
(2) Če je za trošarinske izdelke takoj po uvozu na ozemlje Unije dovoljen carinski odložni postopek, se lahko gibajo v režimu odloga, ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor.
(2) Če imajo trošarinski izdelki takoj po uvozu na ozemlje Unije status neunijskega blaga v skladu s carinsko zakonodajo, se lahko gibajo v režimu odloga ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor.
(3) Po uvozu trošarinskih izdelkov na ozemlje Unije, razen pri gibanju od kraja uvoza v Sloveniji v trošarinsko skladišče ali obrat oproščenega uporabnika v Sloveniji, se lahko trošarinski izdelki v režimu odloga gibajo s kraja uvoza samo, če deklarant ali katera koli oseba, ki je udeležena v carinskih formalnostih v skladu s carinsko zakonodajo, davčnemu organu predloži trošarinsko številko pooblaščenega uvoznika in trošarinsko številko prejemnika trošarinskih izdelkov v drugi državi članici in na zahtevo davčnega organa dokazilo, da so uvoženi trošarinski izdelki namenjeni odpremi iz kraja uvoza na ozemlju Unije do osebe na ozemlju druge države članice.

(1) Gibanje v režimu odloga se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo trošarinsko skladišče odpreme ali kadar jih takoj po sprostitvi v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja pooblaščeni uvoznik.
(2) Gibanje v režimu odloga se konča, ko prejemnik prejme pošiljko ali ko trošarinski izdelki zapustijo Unijo ali ko so trošarinski izdelki dani v postopek zunanjega tranzita.

Za gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, se šteje vsako gibanje med Slovenijo in drugimi državami članicami za trošarinske izdelke, ki so bili v Sloveniji oziroma drugi državi članici sproščeni v porabo in zanje nastane obveznost za obračun trošarine tudi v drugi državi članici oziroma Sloveniji.
Za gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo, se šteje vsako gibanje med Slovenijo in drugimi državami članicami za trošarinske izdelke, ki so bili v Sloveniji oziroma drugi državi članici sproščeni v porabo in zanje nastane obveznost za obračun trošarine v drugi državi članici oziroma Sloveniji, razen če so ob vnosu trošarinski izdelki oproščeni plačila trošarine v skladu s tem zakonom ali so ob vnosu v drugo državo članico oproščeni plačila trošarine v skladu z zakonodajo druge države članice.

(1) Če se v Slovenijo dobavljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji, pošiljko spremlja spremni dokument, ki ga pošiljatelj izda v skladu z zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki odpremljeni. Prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma oseba, ki je plačnik trošarine v Sloveniji, izpolni naslednje zahteve:
– davčnemu organu pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice napove prejem pošiljke trošarinskih izdelkov in predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 59. členom tega zakona;
– plača trošarino v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona in
– omogoči, da davčni organ preveri prejem trošarinskih izdelkov in plačilo trošarine.
(2) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili sproščeni v porabo v Sloveniji, in nastane obveznost za obračun trošarine v namembni državi članici, pošiljatelj davčnemu organu napove odpremo pošiljke pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov in za pošiljko izda poenostavljeni trošarinski dokument v skladu s 33. členom tega zakona.
(3) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji, pošiljajo iz enega v drug kraj v Sloveniji preko ozemlja druge države članice, pošiljatelj pred odpremo davčnemu organu napove gibanje pošiljke po vnaprej določeni poti ter izda poenostavljeni trošarinski dokument, ki bo spremljal pošiljko trošarinskih izdelkov. Prejemnik trošarinskih izdelkov potrdi prejem pošiljke na poenostavljenem trošarinskem dokumentu in davčni organ obvesti o prejemu pošiljke. Pošiljatelj in prejemnik omogočita davčnemu organu, da preveri odpremo in prejem trošarinskih izdelkov.
(4) Minister, pristojen za finance, določi način prijave in podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu.
(1) Trošarinski izdelki, sproščeni v porabo, se gibajo za dobavo za komercialni namen, če se gibajo:
1. od certificiranega pošiljatelja ali začasno certificiranega pošiljatelja v odpremni državi članici do certificiranega prejemnika ali začasno certificiranega prejemnika v Sloveniji;
2. od certificiranega pošiljatelja ali začasno certificiranega pošiljatelja v Sloveniji do certificiranega prejemnika ali začasno certificiranega prejemnika v namembni državi članici.
(2) Če se v Slovenijo iz druge države članice dobavljajo trošarinski izdelki za komercialni namen, pošiljko spremlja elektronski poenostavljeni trošarinski dokument, ki ga certificirani pošiljatelj oziroma začasno certificirani pošiljatelj izda v skladu z zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki odpremljeni. Certificirani prejemnik oziroma začasno certificirani prejemnik izpolni naslednje zahteve:
– pred odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice predloži instrument zavarovanja plačila trošarine v skladu z 58. oziroma 59. členom tega zakona;
– plača trošarino v skladu z 12. členom oziroma prvim odstavkom 13. člena tega zakona;
– omogoči, da davčni organ preveri prejem trošarinskih izdelkov in plačilo trošarine, in
– najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu trošarinskih izdelkov davčnemu organu predloži pravilne podatke o prejeti pošiljki.
(3) Certificirani pošiljatelj oziroma začasno certificirani pošiljatelj v Sloveniji pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov v drugo državo članico za dobavo za komercialni namen izda elektronski poenostavljeni trošarinski dokument ter omogoči davčnemu organu, da preveri odpremo trošarinskih izdelkov.
(4) Če se trošarinski izdelki za dobavo za komercialni namen pošiljajo iz enega kraja v drugi kraj v Sloveniji preko ozemlja druge države članice, certificirani pošiljatelj oziroma začasno certificirani pošiljatelj pred odpremo davčnemu organu sporoči pot gibanja pošiljke in izda elektronski poenostavljeni trošarinski dokument, ki bo spremljal pošiljko trošarinskih izdelkov.
(5) Minister, pristojen za finance, določi način prijave in podrobnejše postopke za prejem in pošiljanje trošarinskih izdelkov po tem členu.

(1) Gibanje trošarinskih izdelkov za dobavo za komercialni namen se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo prostore certificiranega pošiljatelja ali začasno certificiranega pošiljatelja ali kateri koli kraj v odpremni državi članici, ki je naveden v elektronskem poenostavljenem trošarinskem dokumentu.
(2) Gibanje trošarinskih izdelkov za dobavo za komercialni namen se konča, ko certificirani prejemnik ali začasno certificirani prejemnik prejme pošiljko trošarinskih izdelkov v svojih prostorih ali katerem koli kraju v namembni državi članici, ki je naveden v elektronskem poenostavljenem trošarinskem dokumentu.