Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:

– zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,
– vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
– razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
– zagotavljanje kakovostne izobrazbe,
– negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
– spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti.
– omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,
– uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
– omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,
– vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij,
– vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah,
– spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
– omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
– omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,
– omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.
Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.
Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, določi akt o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.
V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.
Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi.
Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.
Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev, dva predstavnika staršev in en predstavnik dijakov.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.
Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi, pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.
Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol.
Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, se določi v aktu o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.
V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in s pogodbo o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.
Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi.
Osebe, ki opravljajo funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.

Strokovni delavci v vrtcih in šolah se strokovno izobražujejo in usposabljajo.
Vzgojitelj, učitelj, organizator izobraževanja, svetovalni delavec in knjižničar lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik.
Pomočnik vzgojitelja v vrtcu lahko napreduje v naziv mentor in svetovalec.
V nazive iz prejšnjega odstavka drugega odstavka tega člena napredujejo tudi ravnatelj, direktor in pomočnik ravnatelja ter predavatelji višjih šol.
Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister.
Naziv predavatelj višje šole podeli predavateljski zbor ustrezne višje strokovne šole po poprejšnjem soglasju Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Če predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za izobraževalni program, ki ga šola na novo uvaja, naziv podeli Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Postopek za pridobitev naziva iz prejšnjega odstavka določi minister.
V nazive po tem zakonu napredujejo tudi strokovni delavci, zaposleni v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem.
Delavci, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih iz šestega odstavka 34. člena tega zakona ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja pridobijo strokovni naziv po postopku in pod pogoji, ki jih določi minister.

Zaradi enotnega vodenja podatkov in za potrebe spremljanja in načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela, načrtovanja politik in za raziskovalno-analitične ter statistične namene ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vzdržuje in nadzoruje informacijski sistem, v katerem osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole vodijo evidence in dokumente.
V informacijskem sistemu iz prejšnjega odstavka osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole vodijo naslednje evidence in dokumente:
– evidenca matična knjiga osnovne šole,
– evidenca matični list učenca,
– evidenca matična knjiga srednje šole,
– evidenca osebni list dijaka,
– evidenca dnevnik v osnovni šoli,
– evidenca redovalnica v osnovni šoli,
– evidenca dnevnik v srednji šoli,
– evidenca o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka,
– evidenca izdanih spričeval in drugih listin učenca,
– evidenca izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka,
– dokument Letni delovni načrt,
– dokument Letno organizacijsko poročilo.
Evidenca matična knjiga osnovne šole vsebuje naslednje podatke o vpisanih učencih in o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do zaključka izobraževanja:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda in podružnic ter matična številka subjekta (šifra PRS),
– vrsta in ime izobraževalnega programa, naziv poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčna številka iz uradnega registra programov,
– številka matične knjige,
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime razrednika,
– osebno ime učenca,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– državljanstvo,
– številka matičnega lista,
– datum začetka in zaključka šolanja,
– potek šolanja (šolsko leto, razred, končal razred, ponavljanje, osebno ime razrednika),
– podatki o prestopu ali prešolanju učenca,
– podatek o uspešno zaključenem razredu,
– zaključne ocene pri posameznih predmetih ob zaključku šolanja,
– dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja,
– raven kvalifikacije (SOK, EOK),
– podatki o prejemu javne listine in potrdila,
– podatek o opravljanju izobraževanja doma,
– podatek o vključenosti v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom,
– podatek o izobraževanju po izobraževalnem programu osnovne šole za odrasle,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca matični list učenca vsebuje naslednje podatke o vpisanih učencih od vpisa do zaključka izobraževanja:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka subjekta (šifra PRS),
– vrsta in ime izobraževalnega programa, naziv poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčna številka iz uradnega registra programov,
– raven kvalifikacije (SOK, EOK),
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime razrednika,
– številka matične knjige,
– osebno ime učenca,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– elektronski naslov in uporabniško ime učenca,
– številka matičnega lista,
– osebno ime in elektronski naslov staršev oziroma skrbnikov,
– potek šolanja (šolsko leto, razred in oddelek, začetek in zaključek šolanja, zaporedno leto obiskovanje šole),
– zaključne ocene pri posameznih predmetih,
– dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja,
– izostanki v urah,
– podatki o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma o uspešno končanem razredu,
– evidenčna št. in datum izdaje spričevala,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca matična knjiga srednje šole vsebuje naslednje podatke o vpisanih dijakih in o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do zaključka izobraževanja, oziroma do izpisa:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka subjekta (šifra PRS),
– vrsta in ime izobraževalnega programa, naziv poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčna številka iz uradnega registra programov,
– raven kvalifikacije (SOK, EOK),
– številka matične knjige,
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime dijaka,
– enotna matična številka občana,
– davčna številka,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– telefonska številka in elektronski naslov,
– predhodno pridobljena izobrazba (ime in naslov sedeža osnovne šole, vrsta in ime izobraževalnega programa ter naziv poklicne/strokovne izobrazbe),
– številka osebnega lista,
– šolsko leto,
– datum vstopa in izstopa iz šole,
– predčasno prenehanje statusa dijaka,
– številka in datum spričevala o poklicni maturi, splošni maturi oziroma zaključnem izpitu,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca osebni list dijaka vsebuje naslednje podatke o vpisanih dijakih od vpisa do zaključka izobraževanja oziroma do izpisa:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka subjekta (šifra PRS),
– vrsta in ime izobraževalnega programa, naziv poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčna številka iz uradnega registra programov,
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime razrednika,
– številka matične knjige,
– osebno ime dijaka,
– enotna matična številka občana,
– davčna številka,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– telefonska številka,
– elektronski naslov in uporabniško ime,
– številka osebnega lista,
– podatki o predhodno pridobljeni izobrazbi (ime in naslov sedeža šole, vrsta in ime izobraževalnega programa ter naziv poklicne, strokovne izobrazbe, zadnji končani razred, letnik, šolsko leto, v katerem ga je obiskoval, splošni učni uspeh in tuji jezik, ki se ga je učil),
– šolsko leto,
– letnik in oddelek,
– datum začetka in zaključka izobraževanja v šoli,
– podatki o učnih predmetih in ocenah pri posameznih predmetih,
– podatki o splošnem učnem uspehu, datum izdaje spričevala,
– izostanki v urah,
– podatki o napredovanju (napredovanje ali ponavljanje)
– pohvale, nagrade in priznanja dijaka,
– podatek o izpitih (vrsta izpita, letnik, predmet, dosežena ocena, datum),
– podatek o datumu opravljanja vmesnega preizkusa praktične usposobljenosti vajencev,
– podatek o obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih in praktičnem izobraževanju pri delodajalcu,
– splošni uspeh, čas opravljanja, številka in datum izdaje spričevala o zaključnem izpitu, poklicni ali splošni maturi,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca dnevnik v osnovni šoli se vodi za vsakega vpisanega učenca, in sicer po oddelkih, razredih oziroma skupinah in vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime učenca,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– datum rojstva,
– številka matičnega lista,
– podatki o sodelovanju s starši (osebno ime, telefonska številka in elektronski naslov staršev, oziroma skrbnikov za nujna sporočila),
– šolsko leto,
– razred in oddelek,
– izostanki v urah,
– podatki o vključenosti v posamezne oblike vzgojno-izobraževalnega dela,
– osebno ime učitelja, ki poučuje v posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, predmet in obdobje poučevanja,
– podatki o dnevnem poteku vzgojno-izobraževalnega dela,
– osebno ime učitelja, predmet in datum hospitacij v oddelkih,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega izobraževanja.
Evidenca redovalnica v osnovni šoli se vodi za vsakega vpisanega učenca, in sicer po oddelkih, razredih oziroma skupinah in vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime učenca,
– enotna matična številka občana,
– številka matičnega lista,
– šolsko leto in ocenjevalna obdobja,
– razred in oddelek,
– podatki o učnih predmetih in ocenah pri posameznih predmetih za vsa ocenjevalna obdobja,
– zaključne ocene pri posameznih predmetih,
– podatki o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma o uspešno končanem razredu,
– izostanki v urah,
– osebno ime razrednika/učitelja,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca dnevnik v srednji šoli se vodi za vsakega vpisanega dijaka, in sicer po oddelkih, razredih oziroma skupinah in vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime dijaka,
– enotna matična številka občana,
– datum rojstva,
– stalno in začasno prebivališče,
– telefonska številka in elektronski naslov,
– številka osebnega lista,
– šolsko leto,
– letnik in oddelek,
– izostanki v urah,
– oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku posameznih predmetov iz zdravstvenih razlogov (predmet, obdobje oprostitve, obdobje oprostitve in nadomestna dejavnost),
– podatki o vključenosti v posamezne oblike vzgojno-izobraževalnega dela (o obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih in praktičnem izobraževanju pri delodajalcu: vsebina, obdobje, število opravljenih ur, izvajalec, podatek ali opravil preizkus praktične usposobljenosti),
– pohvale, nagrade in priznanja dijaka,
– osebno ime učitelja, ki poučuje v posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, predmet in obdobje poučevanja,
– podatki o dnevnem poteku vzgojno-izobraževalnega dela,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja srednješolskega izobraževanja.
Evidenca o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka se vodi za vsakega vpisanega dijaka od vpisa v izobraževanje do končanja izobraževanja oziroma izpisa, in sicer po oddelkih, letnikih oziroma skupinah in vsebuje naslednje podatke:
– vrsta in ime izobraževalnega programa ter naziv poklicne ali strokovne izobrazbe,
– osebno ime dijaka,
– enotna matična številka občana,
– davčna številka,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– stalno in začasno prebivališče,
– številka osebnega lista,
– predhodno pridobljena izobrazba,
– šolsko leto in ocenjevalna obdobja,
– letnik in oddelek,
– podatke o učnih predmetih in ocenah pri posameznih predmetih,
– zaključne ocene pri posameznih predmetih,
– podatke o splošnem učnem uspehu,
– izostanki v urah,
– podatki o opravljenih izpitih (vrsta izpita, letnik, predmet, dosežena ocena, datum),
– podatki o napredovanju in dokončanju izobraževanja,
– osebno ime ravnatelja,
– osebno ime razrednika,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca izdanih spričeval in drugih listin učenca se vodi za vsakega vpisanega učenca in vsebuje naslednje podatke:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda,
– osebno ime učenca,
– enotna matična številka občana,
– datum, kraj in država rojstva,
– številka matičnega lista,
– šolsko leto,
– razred in oddelek,
– zaključne ocene pri posameznih predmetih,
– podatki o napredovanju,
– podatek ali je učenec uspešno zaključil 9. razred ter izpolnil osnovnošolsko obveznost,
– raven kvalifikacije (SOK, EOK),
– naziv, evidenčna št. in datum izdaje javne listine,
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime razrednika,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Evidenca izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka se vodi za vsakega vpisanega dijaka od vpisa v izobraževanje pa do končanja izobraževanja oziroma izpisa in vsebuje naslednje podatke:
– ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda,
– vrsta in ime izobraževalnega programa ter naziv poklicne ali strokovne izobrazbe,
– osebno ime dijaka,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– datum, kraj, občina in država rojstva,
– stalno in začasno prebivališče,
– številka osebnega lista,
– podatke o predhodno pridobljeni izobrazbi (ime in naslov sedeža šole, vrsta in ime izobraževalnega programa ter naziv poklicne/strokovne izobrazbe),
– zaključne ocene pri posameznih predmetih,
– podatke o splošnem učnem uspehu,
– podatke o opravljenih izpitih (vrsta izpita, letnik, predmet, dosežena ocena, datum),
– podatke o napredovanju in dokončanju izobraževanja,
– naziv, evidenčna št. in datum izdaje javne listine,
– osebno ime ravnatelja šole,
– osebno ime razrednika,
– drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Podatke za evidence iz drugega odstavka 135.aa tega zakona vnašajo za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole, razen:
– podatkov o osebnem imenu udeleženca izobraževanja, enotni matični številki občana, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu, stalnem in začasnem prebivališču, imenu in naslovu vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matični številki poslovnega subjekta (šifra PRS), vrsti in imenu izobraževalnega programa, nazivu poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčni številki iz uradnega registra programov, razredu, letniku in oddelku, datumu vključitve oziroma datumu začetka izobraževanja v šoli, datumu začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu, datumu izpisa iz šole in datumu zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem zavodu za evidence matična knjiga osnovne šole, matična knjiga srednje šole, matični list učenca in osebni list dijaka, ki se pridobijo iz centralne evidence, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o številki matične knjige in številki matičnega lista za evidenco matični list učenca, ki se pridobijo iz evidence matična knjiga osnovne šole, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o številki matične knjige in številki osebnega lista za evidenco osebni list dijaka, ki se pridobijo iz evidence matična knjiga srednje šole, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o zaključnih ocenah pri posameznih predmetih ob zaključku šolanja, napredovanju učenca v naslednji razred oziroma o uspešno končanem razredu in osebnem imenu razrednika za evidenco matična knjiga v osnovni šoli, ki se pridobijo iz evidence matični list učenca, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o osebnem imenu učenca, enotni matični številki občana, spolu, datumu, kraju in državi rojstva, številki matičnega lista, šolskem letu, razredu in oddelku, imenu in naslovu sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda in ravni kvalifikacije (SOK, EOK) za evidence dnevnik v osnovni šoli, redovalnica v osnovni šoli, izdanih spričeval in drugih listin učenca, ki se pridobijo iz evidence matični list učenca, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o osebnem imenu dijaka, enotni matični številki občana, spolu, datumu, kraju, občini in državi rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, telefonski številki in elektronskem naslovu, številki osebnega lista, o predhodno pridobljeni izobrazbi, imenu in naslovu sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, vrsti in imenu izobraževalnega programa ter nazivu poklicne ali strokovne izobrazbe, šolskem letu, letniku in oddelku za evidence dnevnik v srednji šoli, o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka in izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka, ki se pridobijo iz evidence osebni list dijaka, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o zaključnih ocenah pri posameznih predmetih, o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma uspešno končanem razredu učenca, osebnem imenu razrednika za evidence matični list učenca, dnevnik v osnovni šoli in izdanih spričeval in drugih listin učenca, ki se pridobijo iz evidence redovalnica v osnovni šoli, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o zaključnih ocenah pri posameznih predmetih, splošnem učnem uspehu, napredovanju in dokončanju izobraževanja, o opravljenih izpitih dijaka (vrsti izpita, letniku, predmetu, doseženi oceni in datumu), osebnem imenu razrednika za evidence osebni list dijaka, dnevnik v srednji šoli in izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka, ki se pridobijo iz evidence o preverjanju in ocenjevanju znanja, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o izostankih v urah, pohvalah, nagradah in priznanjih učenca za evidenci matični list učenca in redovalnica v osnovni šoli, ki se pridobijo iz evidence dnevnik v osnovni šoli, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o izostankih v urah, pohvalah, nagradah in priznanjih dijakov za evidenci osebni list dijaka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, ki se pridobijo iz evidence dnevnik v srednji šoli, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o evidenčni številki in datumu izdaje spričevala za evidenco matični list učenca, ki se pridobijo iz evidence izdanih spričeval in drugih listin učenca, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o evidenčni številki in datumu izdaje spričevala za evidenco osebni list dijaka, ki se pridobijo iz evidence izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o osebnem imenu zaposlenega za dokument Letni delovni načrt in dokument Letno organizacijsko poročilo, ki se pridobijo iz centralne evidence zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja in podatkov o zaključnem izpitu, splošni in poklicni maturi (ime šole oziroma podružnice, na kateri udeleženec opravlja nacionalno preverjanje znanja, zaključni izpit ali maturo, splošni uspeh in datum izdaje spričevala o zaključnem izpitu ter maturitetnem spričevalu), ki se pridobijo iz evidenc, ki jih vodi Državni izpitni center, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;
– podatkov o uporabniškem imenu in elektronskem naslovu udeleženca izobraževanja, ki jih na podlagi EMŠO določi Akademska in raziskovalna mreža Arnes (v nadaljnjem besedilu: Arnes) in jih posreduje v evidenco matični list učenca in osebni list dijaka.

Osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole obdelujejo podatke v informacijskem sistemu iz drugega odstavka 135.aa člena tega zakona za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja.
Državni izpitni center zaradi priprave in izvedbe nacionalnega preverjanja znanja pridobi podatke o zaključnih ocenah učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu, pri predmetu tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika zaključni oceni iz 8. razreda, s povezovanjem, na podlagi podatka o EMŠO, z evidenco matična knjiga osnovne šole.
V centralno evidenco se za namen pridobitve datuma zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu pridobi podatek o datumu spričevala splošne mature, poklicne mature in zaključnega izpita, s povezovanjem, na podlagi podatka o EMŠO, z evidenco osebni list dijaka.
Arnes za potrebe izobraževanja v digitalnem učnem okolju oblikuje digitalno identiteto udeleženca izobraževanja in v ta namen pridobi podatke o osebnem imenu, nazivu šole, razredu, letniku in oddelku, s povezovanjem, na podlagi podatka o EMŠO, z evidencama matični list učenca in osebni list dijaka.
Digitalna identiteta udeleženca izobraževanja iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– EMŠO,
– osebno ime,
– uporabniško ime in elektronski naslov.
Arnes za potrebe izobraževanja v digitalnem učnem okolju oblikuje digitalno identiteto zaposlenega na področju vzgoje in izobraževanja in v ta namen pridobi podatke o osebnem imenu in nazivu šole s povezovanjem, na podlagi podatka EMŠO iz evidence 135.d člena tega zakona.
Digitalna identiteta zaposlenega v izobraževanju iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– EMŠO,
– osebno ime,
– uporabniško ime in elektronski naslov.
Pri raziskovalno-analitičnem in razvojnem delu ter pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki iz 135.aa člena tega zakona obdelujejo v anonimizirani obliki.
Podatki iz 135.aa člena tega zakona se lahko posredujejo uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom.

Podatki se v centralni evidenci hranijo še eno leto po tem, ko udeleženec vzgoje in izobraževanja zaključi vzgojno-izobraževalni ali študijski program po posameznem statusu, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki centralne evidence se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za statistične in analitične raziskave, v neanonimizirani obliki pa jih je dopustno posredovati le državnim organom, ki imajo za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo podlago v zakonu.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko podatki za statistične in znanstveno-raziskovalne namene o prehodnosti dijakov v višje strokovne šole in visoko šolstvo ter za analiziranje zaposljivosti diplomantov višjih šol pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava pa poteka z anonimiziranimi podatki.
Evidence matična knjiga osnovne šole, matični list učenca, matična knjiga srednje šole, osebni list dijaka, o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka, o izdanih spričevalih in drugih listinah učenca in izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka iz drugega odstavka 135.aa člena tega zakona, se hranijo trajno. Evidenci dnevnik v osnovni šoli in redovalnica v osnovni šoli iz drugega odstavka 135.aa člena tega zakona se hranita eno leto po zaključku šolanja učencev.

Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja in gimnazije, vodijo evidence iz drugega odstavka 135.aa člena tega zakona v informacijskem sistemu iz prvega odstavka 135.aa člena tega zakona.
Zasebni vzgojno-izobraževalni zavodi, ki prenehajo izvajati javno veljavni program, morajo vsako spremembo v zvezi s hranjenjem evidenc z osebnimi podatki udeležencev vzgoje in izobraževanja in v zvezi z zbirko podatkov ter dokumentacijo za udeležence vzgoje in izobraževanja sporočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo. V primeru prenehanja zasebnega vzgojno-izobraževalnega zavoda prevzame hranjenje evidenc njen pravni naslednik. Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod, ki nima pravnega naslednika in nima prevzemnika hranjenja evidenc, ki je vpisan v razvid, zaprosi za določitev prevzemnika ministrstvo, pristojno za šolstvo, ob uvedbi postopka prenehanja. Minister določi vzgojno-izobraževalni zavod, ki bo prevzel hranjenje evidenc.
Prevzemnik iz prejšnjega odstavka mora biti določen pred prenehanjem zasebnega vzgojno-izobraževalnega zavoda.