(1) Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).
(2) Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.
(3) Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
– datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
– datum prenehanja začasne razporeditve,
– navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
– kraj opravljanja dela,
– morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.
(5) Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.
(7) Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.
(8) Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.
(9) Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(10) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(11) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.
(12) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021 30. junija 2022.

(1) Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka 82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19 in ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve v rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma lahko v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi uporabnike, pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene okužbe s COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na COVID-19 in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri izvajalcu mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji namestitveni prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika stroškov, ki so nastali med priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih izvajalcu zagotavlja ZZZS ter dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki so nastali zaradi premestitve v dodatni prostor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister, pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(5) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(6) Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za izobraževanje.
(2) Z izvajanjem izobraževanja na daljavo iz prejšnjega odstavka se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni z vzgojno-izobraževalnimi ali študijskimi programi.
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo v primeru:
1. začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,
2. epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk …),
3. epidemioloških razmer v določenem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ni mogoče zagotoviti varnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v prostorih zavoda,
4. ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ali
5. napotitve posameznih učencev, dijakov ali oddelkov v karanteno.
(2) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
(4) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
(5) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(6) Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami, ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.

(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2021/2022 in 2022/2023 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
(2) V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov iz prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu vročen drugi delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po pošti.