(1) Ne glede na peti odstavek 38. člena ZZUOOP izvajalci, ki so pogodbeni partnerji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), zahtevke za povračilo stroškov cepljenj, opravljenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev zdravstvene dejavnosti za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS za povračilo stroškov.
(2) Iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se zagotavljajo sredstva za prevoze pacientov, obolelih s COVID-19, in sicer za izvajalce nenujnih prevozov pacientov, ki se začasno vključujejo v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči. Postopek in višino povračila sredstev s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se zagotovijo tudi dodatna sredstva za pokrivanje materialnih stroškov iz 67.č člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20), ki so jih izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevali z zahtevki, ki so jih posredovali ZZZS do vključno 30. novembra 2020, ter sredstva za povrnitev stroškov v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje COVID-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil nabavo zdravil za profilakso in zdravljenje COVID-19, ki jih v imenu Republike Slovenije nabavi ministrstvo, pristojno za zdravje, ali pravna oseba javnega prava, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za zdravje, v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije.
(3) Cepljenje proti COVID-19 se zagotovi za vse, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju Republike Slovenije, in za osebe, ki prebivališča v Republiki Sloveniji nimajo, so pa zaposlene pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji. Minister, pristojen za zdravje, v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19 določi način izvedbe cepljenja proti COVID-19, vključno s ciljnimi skupinami za cepljenje proti COVID-19.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se zagotavljajo sredstva za stroške, povezane s cepljenjem.
(5) Zagotavljanje podatkov o izvedenem cepljenju in morebitnih neželenih učinkih cepljenja in evidentiranje v skladu z metodološkimi navodili NIJZ, objavljenimi na spletni strani NIJZ, je za izvajalce cepljenja obvezno. Do povračila stroškov so upravičeni le izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki podatke evidentirajo v skladu z navedenimi navodili NIJZ ter sproti posredujejo zapise o cepljenju in morebitnih neželenih učinkih cepljenja v CRPP in zbirko Register obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja iz zakona, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.
(6) Ukrep cepljenja proti COVID-19 iz tega člena velja do 31. decembra 2023.

(1) Ne glede na peto alinejo tretjega odstavka 12.b člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) ponudniku storitev k prijavi za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev, ni treba predložiti izjave o znanju jezika iz 11. člena ZZdrS.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem ponudnik storitev iz prejšnjega odstavka občasno oziroma začasno opravlja zdravstvene storitve, zagotovi, da med ponudnikom storitev in pacientom oziroma njegovimi družinskimi člani sporazumevanje poteka v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki ga pacient oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava ponudnik storitev, tudi v slovenskem jeziku.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021 2022.

(1) Kadar je specialistično bolnišnično dejavnost pri pacientih, obolelih za COVID-19, mogoče opravljati v obliki telemedicine, se storitev telemedicine financira iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
(2) V telemedicinsko spremljanje pacientov, obolelih za COVID-19, se lahko vključi:
– ambulantne paciente ali paciente po odpustu iz bolnišničnega okolja, obolelih za COVID-19, pa okužba še ni izzvenela;
– paciente, pri katerih klinična slika ne zahteva hospitalizacije;
– paciente, ki imajo prisotne dejavnike tveganja, kot so pridružene kronične bolezni, imunska pomanjkljivost, starost oziroma so prisotne določene druge okoliščine, ki lahko privedejo k poslabšanju zdravstvenega stanja.
(3) Izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevke za povračilo stroškov storitev telemedicine iz prvega odstavka tega člena, nastalih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu za pretekli mesec, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu.
(4) Izračun cene za storitev telemedicine določi ZZZS.
(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021.
(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2022.

(1) Izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalno varstvo se za obdobje od 1. septembra 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi vzpostavitve rdeče cone pri izvajalcu.
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(3) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 eurov je eden od staršev ali druga oseba ali posvojitelj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za vsakega otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od vključno 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije vključno 30. junija 2023, za katerega je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.
(2) Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz prvega odstavka tega člena, katerih otrok je bil rojen do uveljavitve tega zakona, se izplača najpozneje do 31. marca 2021. Za upravičence iz prvega odstavka tega člena, katerih otrok je rojen po uveljavitvi tega zakona, se izplača v treh mesecih po rojstvu otroka.
(3) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence iz prvega odstavka tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence iz prvega odstavka tega člena ne plača dohodnina.