(1) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji dvakrat v štirih letih enkrat na leto, če je kraj opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji oddaljen najmanj 1500 km. Pri določitvi oddaljenosti se upošteva najbližja potovalna razdalja za Evropo, zunaj Evrope pa najbližja zračna črta.
(2) Kot potni stroški se priznajo stroški:
– železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer se priznajo stroški prevoza s spalnikom ali kabino v primerih iz uredbe, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino,
– najugodnejšega letalskega prevoza v ekonomskem razredu, če je kraj opravljanja dela oddaljen več kakor 600 kilometrov zračne črte,
– lastnega prevoza v višini stroškov ene železniške vozovnice prvega razreda; če javni uslužbenec potuje z družinskimi člani, ki prebivajo z njim v tujini, pa v višini dveh železniških vozovnic prvega razreda. Stroški lastnega prevoza se povrnejo na podlagi ustreznih dokazil o opravljeni poti.
(3) Uveljavljanje povračila potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana za lastni prevoz izključuje možnost uveljavljanja povračila potnih stroškov za druge oblike prevoza.
(4) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih javnim uslužbencem mednarodnih civilnih misij, vendar ne prej kakor po šestih mesecih od dneva začetka dela v mednarodni civilni misiji.
(5) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah. Učiteljem slovenščine na tujih univerzah so s tem povračilom kriti tudi potni stroški za čas opravljanja dela v Sloveniji.
(6) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za pot do Republike Slovenije ob smrti ožjega družinskega člana javnega uslužbenca. Za ožjega družinskega člana se po tem odstavku štejejo zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in starši javnega uslužbenca.

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v prilogi 3 te uredbe. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove, ki je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, nadomestila za nezaposlenega partnerja in dodatka za nepreskrbljene otroke.
(2) Limit za nastanitev javnega uslužbenca se določi na dan razporeditve v tujino in se ne glede na spremembo višine osnovne plače uporablja do izteka njegove razporeditve na delo v tujini. Ta limit je praviloma določen v valuti euro, razen če je s sklepom ministra, ki je pristojen za javnega uslužbenca, določena druga valuta. V tem primeru se za določitev višine limita za nastanitev v tujini uporabi referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, med eurom in lokalno valuto ali valuto, v kateri se izplačujejo plača in drugi prejemki, na dan sklenitve pogodbe oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je javni uslužbenec razporejen na delo v tujini. Med njegovim delom v tujini vplivajo na višino limita za nastanitev spremenjene okoliščine, vezane na nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Povračilo iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij, ter učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki jim univerza gostiteljica zagotavlja ustrezno namestitev. Neustrezna namestitev mora biti delodajalcu dokazana.
(4) Javnemu uslužbencu na delu v tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev, če mu pristojni minister s sklepom dodeli primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima Republika Slovenija v trajnem najemu. Pač pa se za ta stanovanja pokrijejo vsi stroški predstavništva, razen stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem.
(5) Iz sredstev za povračilo nastanitvenih stroškov sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, parkirnega prostora oziroma garaže, vode, elektrike, osnovnega zavarovanja nepremičnine, ki je opredeljeno v pogodbi, plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem, in sicer za televizijo, radio, telefon, telekomunikacije ipd. Če seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek dovoljenega limita, gre presežek v breme javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predstojnik organa.
(6) Povračilo stroškov za nastanitev se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.
(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, mora mesečne račune za stroške najemnine, posredovalnice za najem stanovanja, kavcij, ogrevanja, elektrike, vodarine, telefona (pavšal), plina oziroma druge stroške, za katere prejme mesečni račun, poslati v obračun finančni službi RTV, in sicer najpozneje 30 dni po plačilu računa.
(8) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih izdatkov (parkirnina), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10% osnovne plače za delo v tujini. Stroški za telefon se mu priznajo v višini 90% celotnih zneskov računov, 10% telefonskih stroškov se obračuna v breme novinarja dopisnika.
(9) Učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ter drugim učiteljem na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »drugi javni uslužbenci«. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove plače za delo v tujini. Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki so napoteni na delo v tujino brez družinskih članov, se stroški za nastanitev iz Priloge 3 te uredbe zmanjšajo za 15%.

(1) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Nadomestilo se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega prebivanja s partnerjem v tujini, ki vpliva na prejemanje nadomestila za nezaposlenega partnerja.
(2) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.
(3) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja znaša 600 eurov 1.000 eurov, pri čemer se ta znesek pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.