Za namene tega zakona imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. organi oblasti so vsi državni organi, občinski organi in organi drugih lokalnih skupnosti;
2. podjetje je pravna oseba, ki posluje po zasebnem ali javnem pravu v katerikoli pravnoorganizacijski obliki, razen organ oblasti, ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost;
3. javno podjetje je podjetje, nad katerim lahko organi oblasti izvajajo prevladujoč vpliv;
4. javna kreditna institucija je izraz, uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja, ki je pod prevladujočim vplivom organov oblasti;
5. javno podjetje v proizvodni dejavnosti je javno podjetje, katerega glavno področje dejavnosti, v kateri dosega vsaj 50 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, spada med proizvodne dejavnosti;
6. proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v oddelek D področje C – Predelovalne dejavnosti (s podpodročji od DA do DN) oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, ali oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja;
7. izvajalci s pravico ali pooblastilom so:
1. vsa podjetja, ki razpolagajo s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki so jim jih organi oblasti dodelili v skladu s prvim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in
2. vsa podjetja, ki so jih organi oblasti pooblastili za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu z drugim odstavkom 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ter:
– v zvezi s temi storitvami prejemajo javna sredstva v katerikoli obliki in
– poleg te dejavnosti opravljajo še druge dejavnosti.
8. različne dejavnosti so dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, in sicer tako, da podjetje poleg dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, za katere je prejelo posebno ali izključno pravico, ali opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, opravlja še druge dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, ki jih trži; če podjetje opravlja druge dejavnosti za lastne potrebe, se šteje, da ne gre za različne dejavnosti;
9. izključne pravice so pravice do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem ozemeljskem območju, ki so dodeljene enemu podjetju na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta);
10. posebne pravice so pravice, ki so dodeljene omejenemu številu podjetij na način, ki pri izbiri podjetij ne uporablja meril objektivnosti, proporcionalnosti in nediskriminacije, na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta) in ki na določenem ozemeljskem območju:
– omejujejo število podjetij, ki smejo zagotavljati storitve ali izvajati dejavnosti, na dva ali več;
– določajo več med seboj konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščeni za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ali
– dajejo podjetjem, ki z njimi razpolagajo, zakonske ali druge pravne prednosti, ki bistveno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja pri zagotavljanju istih storitev ali izvajanju iste dejavnosti na istem ozemeljskem območju pod pretežno enakovrednimi pogoji;
11. storitve splošnega gospodarskega pomena so poleg javnih služb in gospodarskih javnih služb tudi druge storitve, ki jih mora zagotavljati organ oblasti.

(1) Vsako javno podjetje v proizvodnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: JPvPD) in vsaka skupina JPvPD, med katere se uvrščajo tudi skupine podjetij, katerih matično podjetje ni nujno, da je JPvPD, katere čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje v zadnjem obračunskem letu presegajo 250 milijonov eurov, mora AJPES sporočiti podatek o višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje za posamezno obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31. december posameznega leta ali pred tem datumom, če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu, v dveh mesecih (to je do konca meseca februarja) do konca meseca februarja v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Za potrebe tega zakona AJPES vodi Seznam javnih podjetij po ZPFOLERD v proizvodnih dejavnostih. V seznamu se vodijo podatki o JPvPD oziroma skupini JPvPD iz prejšnjega odstavka in višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje.
(3) JPvPD in matična podjetja v skupinah JPvPD iz prvega odstavka tega člena morajo pripraviti letno poročilo in letne računovodske izkaze ter konsolidirano letno poročilo in konsolidirane letne računovodske izkaze (v nadaljnjem besedilu: poročilo in izkazi) v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, oziroma zakona, ki ureja računovodstvo, in računovodskimi standardi.
(4) Poročilo in izkazi morajo vključevati razlago in pojasnila h (konsolidirani) bilanci stanja in (konsolidiranemu) izkazu poslovnega izida, navedbo računovodske politike, izjave direktorjev, poročila o dejavnosti in področna poročila, navedbe o vsebini izvedenih skupščin in vse druge ustrezne podatke in konsolidacijo po dejavnostih (na ravni podpodročij oddelkov SKD).
(5) Če niso vsebovani že v poročilu in izkazih, morajo JPvPD pripraviti dodatek k poročilu, ki vsebuje naslednje podrobne podatke:
a) vse dokapitalizacije ali druge pridobitve sredstev, ki so po svoji naravi podobna trajnemu kapitalu, z navedbo načina pridobitve (navadne ali prednostne delnice, delnice z odloženim izplačilom dividend ali zamenljive delnice in obrestne mere; pripadajoče dividende ali pravice do zamenjave). Informacije o povečanju osnovnega kapitala morajo vsebovati navedbe zneska, ki ga je zagotovila država in drugi organi oblasti neposredno, in zneskov, ki so jih zagotovila javna podjetja – matična podjetja ali druga javna podjetja iz iste skupine podjetij ali izven nje. Zmeraj je treba navesti tudi odnos med tistim, ki financira povečanje osnovnega kapitala, in prejemnikom;
b) nevračljive donacije ali donacije, ki so vračljive le v nekaterih okoliščinah;
c) dodeljevanje posojil podjetjem, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, z navedbo obrestnih mer in drugih pogojev posameznega posojila ter načinom zavarovanja, če je zavarovano;
d) prejeta poroštva organov oblasti za posojila, z navedbo pogojev posojil in stroškov, ki jih ima JPvPD za takšna poroštva;
e) izplačane dividende in zadržani dobički;
f) druge oblike državnih intervencij, predvsem odpisi obveznosti, ki jih ima JPvPD do države in drugih organov oblasti (iz naslova vračil najetih posojil, dotacij, plačil davka na dobiček ali prispevkov za socialno zavarovanje in drugih podobnih obveznosti);
g) podrobne podatke o vseh transakcijah znotraj posamezne skupine JPvPD in med različnimi skupinami JPvPD ter transakcije, opravljene neposredno med JPvPD in organi oblasti. Podatki, označeni kot »POSLOVNA SKRIVNOST«, se zmeraj navedejo le v dodatku k poročilu in ne v samem poročilu.
(6) JPvPD morajo poročila in izkaze ter podatke in navedbe iz četrtega in petega odstavka tega člena predložiti AJPES v roku, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe oziroma zakon, ki ureja računovodstvo, v elektronski obliki in po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(7) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se dostavijo ločeno za vsako JPvPD, vključeno v skupino JPvPD, skupaj s tistimi JPvPD, ki so v drugih državah članicah.

(1) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo svoje poslovne knjige tako, da:
a) zagotovijo ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi dodeljenih izključnih ali posebnih pravic oziroma pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost splošnega pomena) in drugih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: druge dejavnosti);
b) so vsi odhodki in prihodki dosledno razporejeni na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti na podlagi objektivno opravičenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva in se dosledno uporabljajo iz obdobja v obdobje;
c) so načela stroškovnega računovodstva, na katerih temeljijo sodila iz prejšnje alineje, jasno določena in razložena v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(2) Ne glede na računovodske standarde in druge predpise, ki urejajo računovodstvo, mora izvajalec s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena pri ločenem računovodskem spremljanju različnih dejavnosti upoštevati še naslednje:
1. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti splošnega pomena in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.
2. Če izvajalec s pravico ali pooblastilom uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje različnih dejavnosti, mora v posebnih razkritjih k računovodskim izkazom prikazati sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti, ter deleže sredstev, namenjene opravljanju dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev.
3. Če izvajalec s pravico ali pooblastilom opravlja dejavnosti, pri katerih v proizvajalnem procesu ustvarja proizvode, ki jih je mogoče imeti v zalogi, mora zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti splošnega pomena in pri drugih dejavnosti, izkazovati posebej.
4. Namensko dodeljena sredstva za dejavnosti splošnega pomena, ki so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev izvajalca s pravico ali pooblastilom, povečujejo dolgoročno odložene prihodke, razen če je izvajalec pravna oseba, za katero velja zakon, ki ureja računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba po ZR), ko lahko povečujejo obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov oziroma obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje za nabavo, razširitev in obnovo opredmetenih osnovnih sredstev dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti.
5. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora oblikovati za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti poslovnoizidni mesti ali poslovnoizidna mesta. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške.
6. Izvajalec s pravico ali pooblastilom ugotavlja dobiček oziroma presežek prihodkov nad odhodki ali izgubo oziroma presežek odhodkov nad prihodki za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti posebej in za podjetje kot celoto.
7. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora izkazovati učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov posebej za dejavnost splošnega pomena in za druge dejavnosti.
8. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju mora izvajalec s pravico ali pooblastilom uporabljati model nabavne vrednosti, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo.
9. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora razčlenjevati čiste prihodke od prodaje na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti. Prav tako mora razčlenjevati prihodke od obresti.
10. Prejeta javna sredstva mora izvajalec s pravico ali pooblastilom izkazovati posebej in ločeno po dejavnostih splošnega pomena in drugih dejavnostih.
11. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti stroške po funkcionalnih skupinah iz računovodskih standardov, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo, na stroške opravljanja dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Podatki o posameznih vrstah stroškov so razvidni iz poslovnih knjig ali izračunani na podlagi ustreznih sodil.
12. Letno poročilo izvajalca s pravico ali pooblastilom mora poleg informacij, določenih s tem zakonom, računovodskimi standardi ali drugimi predpisi, ki urejajo vsebino letnega poročila, vsebovati še naslednje podatke in pojasnila k računovodskim izkazom:
a) pregled porabe prejetih javnih sredstev po namenih;
b) prikaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljenega na dela, ki izhajata iz opravljanja dejavnosti splošnega pomena in iz drugih dejavnosti;
c) prikaz sodil, v skladu s katerimi so na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;
d) podbilanci stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti, če podjetje ocenjuje, da sta pomembni za sprejemanje poslovnih odločitev;
e) pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti na datum bilance stanja, ter
f) izkaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljen na izkaza poslovnega izida dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.
(3) Objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. O svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Sodila se uporabljajo dosledno iz obdobja v obdobje, ob spremembi pa jih mora ponovno pregledati revizor po zakonu, ki ureja revidiranje. Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen po zakonu, ki ureja revidiranje, izda navodilo, s katerim se podrobneje določita vsebina in oblika posebnega poročila revizorja o objektivni opravičenosti sodil. Ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, lahko izda predpis, v katerem določi obvezne oziroma izbirne kazalnike, ki se uporabljajo pri oblikovanju sodil v istovrstnih izvajalcih s pravico ali pooblastilom za posamezno dejavnost splošnega pomena. Sodila se smejo uporabljati, če ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, izda soglasje k njihovi ustreznosti.
(4) Pravila iz tega člena se uporabljajo za tiste dejavnosti, ki niso urejene s posebnimi pravnimi akti, ki jih je sprejela Evropska unija, in v ničemer ne spreminjajo obveznosti države ali pravnih oseb, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali teh posebnih pravnih aktov.
(5) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena uporabljajo pravila iz tega člena pri pripravi planskih dokumentov (finančni načrt, plan dela ali drugi dokumenti računovodskega predračunavanja) in poročil (letna poročila, računovodski izkazi in podobno).

(1) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik, s katerimi podrobneje uredi področje preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij, in v katerem podrobneje določi:
– postopek za posredovanje podatkov iz osmega odstavka 4. člena, 18., 19. in 20. člena tega zakona;
– oblike transakcij javnih sredstev iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;
– vsebino Evidence o dodeljenih in uporabljenih javnih sredstvih iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona in
– vsebino Evidence transakcij javnih sredstev izvajalcem s pravico ali pooblastilom iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
(1) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik, s katerim podrobneje uredi področje preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter finančno preglednost znotraj določenih podjetij, in v katerem podrobneje določi:
– vsebino podatkov, ki se vodijo v spletni aplikaciji iz drugega odstavka tega člena in o katerih morajo poročevalci poročati;
– vsebino Registra javnih podjetij po ZPFOLERD iz petega odstavka 4. člena tega zakona;
– oblike transakcij javnih sredstev iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;– vsebino Evidence o dodeljenih in uporabljenih javnih sredstvih iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona;
– vsebino Seznama javnih podjetij po ZPFOLERD v proizvodnih dejavnostih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona;
– vsebino Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in
– vsebino Evidence transakcij javnih sredstev izvajalcem s pravico ali pooblastilom iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
(2) AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda navodilo, s katerim predpiše postopek za predložitev podatkov, ki jih morajo poročevalci poročati AJPES po določbah tega zakona, ter postopek poročanja v spletno aplikacijo.
(3) AJPES in ministrstvo, pristojno za finance, zagotavljata za izpolnjevanje obveznosti organov oblasti in podjetij po tem zakonu in predpisih iz tega člena enotno tehnološko podporo s spletno aplikacijo.
(4) Podatki, ki se evidentirajo v spletni aplikaciji, se štejejo za del evidenc, ki jih morajo v skladu s tem zakonom voditi organi oblasti in podjetja. Za te podatke morajo organi oblasti in podjetja zagotavljati ustrezna dokazila. Podatke in dokumentacijo, iz katere ti podatki izhajajo, morajo poročevalci hraniti najmanj pet let od prenehanja vodenja posameznega podatka, razen tistih, ki se nanašajo na transakcije, o katerih se morajo hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega obdobja, v katerem so bila javna sredstva uporabljena.
(5) V spletni aplikaciji morajo biti vsakemu organu oblasti in podjetju podatki, ki se nanašajo na njega samega, ter podatki, o katerih je sam poročal in ki se vodijo zanj, dostopni na vpogled. Omogočen mora biti tudi njihov izpis in izvoz. Organom oblasti mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov o javnih podjetjih, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, in o izvajalcih s pravico ali pooblastilom, ki so jim sami podelili bodisi izključne ali posebne pravice bodisi pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ter do vseh podatkov o transakcijah, ki so jih imeli z njimi. Pristojnemu ministrstvu mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov o izvajalcih s pravico ali pooblastilom, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena na področju, za katero je pristojno, ter do vseh njihovih podatkov o transakcijah. AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov, ki se vodijo v spletni aplikaciji, ter njihov izpis in izvoz.
(6) Organi oblasti in podjetja morajo sporočiti osnovne podatke o sebi v skladu s predpisoma iz prvega in drugega odstavka tega člena ob prvi prijavi v spletni aplikaciji ter ob njihovi vsakokratni spremembi najpozneje naslednji delovni dan po spremembi, razen o podatkih, ki se nanašajo na posamezno obračunsko obdobje in jih morajo sporočiti do konca meseca aprila tekočega leta za obračunsko obdobje, ki se je končalo v preteklem letu, razen če gre za poročanje v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega zakona.
(7) Ministrstvo, pristojno za finance, in organi oblasti lahko podatke, ki jih pridobivajo v skladu s petim odstavkom tega člena, uporabljajo za:
– vodenje poslovne evidence finančnega premoženja;
– izpolnjevanje obveznosti po zakonu, ki ureja prevzeme;
– poročanje mednarodnim organizacijam, v katere je država že vključena ali se vključuje (kakršne so Evropska unija, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter podobne);– poročanje institucijam, s katerimi država, ministrstvo, pristojno za finance, oziroma organ oblasti sodeluje (kakršne so rating agencije, Eurostat, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in podobne), ter
– preverjanje podatkov o finančnem premoženju v bilanci stanja oziroma premoženjski bilanci.

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in seznam javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu javnih podjetij morajo pri tistih javnih podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom v skladu z b) ali c) točko prvega odstavka 4. člena tega zakona, navesti tudi pravni akt, ki daje organu oblasti prevladujoč vpliv.
(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja in seznamu javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(1) Minister, pristojen za finance, s sklepom določi dan vzpostavitve spletne aplikacije, od katerega naprej se poročevalci začnejo prijavljati v spletno aplikacijo in poročati. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Organi oblasti, javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv, in izvajalci s pravico ali pooblastilom:
– se morajo prijaviti v spletno aplikacijo v 15 delovnih dneh od dne uveljavitve sklepa iz prvega odstavka tega člena in
– morajo prvič poročati o svojih osnovnih podatkih.
(3) Organi oblasti in javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv, morajo v 8 dneh po izteku roka za prijavo v spletno aplikacijo:
– prvič poročati o svojih naložbah v podjetja in javna podjetja ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv, in
– obvestiti vsa podjetja, v katerih imajo naložbe, da se prijavijo v spletno aplikacijo.
(4) Podjetja, ki prejmejo obvestilo v skladu z drugo alinejo prejšnjega odstavka:
– se morajo v 8 dneh po prejemu obvestila prijaviti v spletno aplikacijo;
– morajo prvič poročati o svojih osnovnih podatkih in
– morajo prvič poročati podatke o svoji lastniški strukturi.
(5) Organi oblasti morajo v 8 dneh po izteku roka za prijavo v spletno aplikacijo prvič poročati podatke o podjetjih, ki so jim dodelili bodisi posebne ali izključne pravice bodisi pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

(1) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in svojo lastniško strukturo po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
Podjetje, ki se uvrsti med javna podjetja v Registru javnih podjetij po ZPFOLERD iz petega odstavka 4. člena tega zakona:
– se mora prijaviti v spletno aplikacijo najpozneje naslednji delovni dan po uvrstitvi v register;
– mora prvič poročati o svojih osnovnih podatkih;
– mora prvič poročati podatke o svojih naložbah v podjetja in javna podjetja ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali predpisih, v katerih mu je zagotovljen prevladujoč vpliv;
– mora obvestiti vsa podjetja, v katerih ima naložbe, da se prijavijo v spletno aplikacijo, in
– mora prvič preveriti podatke, ki se vodijo o njem v registru.

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam podjetij, katerim so do vključno dne uveljavitve tega zakona že dodelili posebne ali izključne pravice ali pooblastila za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu podjetij morajo pri vsakem posameznem podjetju navesti pravni akt, s katerim je bila podeljena pravica ali pooblastilo.
(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili sporočati spremembe v seznamu podjetij iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
Podjetje, ki se uvrsti med izvajalce s pravico ali pooblastilom v Registru izvajalcev s pravicami ali pooblastili iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona,
– se mora prijaviti v spletno aplikacijo najpozneje naslednji delovni dan, po uvrstitvi v register;
– mora prvič poročati o svojih osnovnih podatkih in
– mora prvič preveriti podatke, ki se vodijo o njem v registru.

Poročevalci začnejo prvič poročati v skladu s tem zakonom o podatkih, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, ki se začne:
– januarja 2008, ko je obračunsko obdobje enako koledarskemu, ali
– po uveljavitvi tega zakona in se konča pred 31. decembrom 2008, ko se obračunsko obdobje razlikuje od koledarskega.
(1) Minister, pristojen za finance, s sklepom določi dan, od katerega naprej začnejo poročevalci poročati o transakcijah in ki ne sme biti kasnejši od 1. januarja 2010. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) O transakcijah med organi oblasti in tistimi javnimi zavodi, ki v letu 2007 izkažejo manj od deset milijonov eurov prihodkov, poročevalcem ni treba poročati.