(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno funkcijo, delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Vrednosti stopenj nominalnih osnov so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Stopnja nominalne osnove za delo v tujini se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje v skladu s predpisi. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 4 te uredbe pod šiframi TA17001, TA17002 ali TA17003. Na delovno mesto pod šifro TA17001 se uvrsti v tujino napoteni vrhovni sodnik ali vrhovni državni tožilec, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napoteni višji sodnik, višji državni tožilec ali državni pravobranilec državni odvetnik, na delovno mesto pod šifro TA17003 pa se uvrstijo v tujino napoteni drugi funkcionarji v pravosodnih organih.
(2) Vrednost stopnje nominalne osnove za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.
(3) Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki jih objavlja Organizacija združenih narodov. Indeks življenjskih stroškov, z izključitvijo stroškov nastanitve, za posamezni kraj v prilogi 2 te uredbe se določi z geometričnim povprečjem zadnjih šestih objavljenih indeksov življenjskih stroškov z izključitvijo stroškov nastanitve, ki jih za posamezni kraj določi Organizacija združenih narodov, in z izhodiščem Republika Slovenija (indeks za Ljubljano znaša 1). Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki ga objavlja Organizacija združenih narodov, z izključitvijo stroškov nastanitve, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, za posamezni kraj v prilogi 2 te uredbe. Določi se z aritmetično sredino zadnjih treh objavljenih indeksov in izhodiščem Republika Slovenija (indeks za Ljubljano znaša 1). Če za posamezni kraj, kjer deluje predstavništvo Republike Slovenije, ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo uporablja Organizacija združenih narodov z upoštevanjem drugih relevantnih okoliščin. Če za posamezni kraj v državi iz priloge 2 te uredbe ne obstaja indeks življenjskih stroškov, se uporablja indeks, ki je temu kraju najbližji v tej državi. Če je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 te uredbe indeks ni določen, se mu plača do dopolnitve priloge 2 te uredbe z ustreznim indeksom obračunava na podlagi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.
(4) Uskladitev indeksov življenjskih stroškov, določenih v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve trikrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov uskladijo 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra 1. marca, 1. julija in 1. novembra.
(5) Vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.
(6) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, pristojen za javnega uslužbenca. Pri izračunu in izplačilu plače v drugi valuti se upošteva zadnji referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan pred dvanajstim zadnjim dnem v mesecu.
(7) Če je referenčni tečaj druge valute in eura, veljaven zadnjega dne v mesecu, za več kot 10 % nižji ali višji od referenčnega tečaja druge valute in eura, ki je veljal na dan začetka uporabe indeksa življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe, se javnemu uslužbencu, ki se mu plača v skladu s prejšnjim odstavkom izplačuje v drugi valuti, plača in drugi prejemki za delo v tujini v drugi valuti obračunajo po referenčnem tečaju druge valute in eura Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, veljavnem na dan začetka uporabe zadnjega indeksa življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu prva plača in drugi prejemki za delo v tujini izplačajo oziroma poračunajo naslednji mesec po ugotovljeni razliki v tečaju. Plača za delo v tujini po prejšnjem odstavku se izplačuje po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan začetka uporabe zadnjega veljavnega indeksa življenjskih stroškov, in sicer do tretje druge zaporedne redne spremembe preglednice indeksov življenjskih stroškov v prilogi 2 te uredbe od ugotovitve tečajne razlike iz prejšnjega odstavka.

Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:
– za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 101,40 eura 105,96 eura,
– za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov   202,81 eura 211,94 eura in
– za oddaljenost nad 5000 kilometrov 405,63 eura 423,88 eura.

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev. Dodatek za opravljanje dodatnih nalog pripada tudi javnemu uslužbencu, ki ni zaposlen na predstavništvu in ki poleg nalog svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo.
(2) Dodatek za opravljanje finančnih nalog znaša 304,21 eura 317,90 eura. Dodatek za opravljanje varnostnih ter drugih nalog znaša 200,00 eurov 209,00 eurov. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.
(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.
(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko opravljajo delo pretežno na območju ali lokaciji, na katerih:
– je bil v zadnjem letu preprečen ali izveden teroristični napad večje razsežnosti ali so pogosti teroristični napadi manjše razsežnosti ali obstajajo drugi dejavniki tveganja, ki bistveno vplivajo na varnost javnih uslužbencev v tujini, pri čemer na območju ali lokaciji ne potekajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi;
– so občasni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali občasni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali je na območju ali lokaciji razglašena najvišja stopnja teroristične ogroženosti;
– so pogosti oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali so bili preprečeni oziroma so pogosti napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so bile teroristične aktivnosti usmerjene neposredno proti javnim uslužbencem ali predstavništvom Republike Slovenije;
– so nenehni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali nenehni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so na območju ali lokaciji razglašene vojne razmere.
(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša 302,55 eura, iz druge alineje prejšnjega odstavka 507,03 eura, iz tretje alineje prejšnjega odstavka 608,44 eura in iz četrte alineje prejšnjega odstavka 1.216,88 eura.
(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša 316,16 eura, iz druge alineje prejšnjega odstavka 529,85 eura, iz tretje alineje prejšnjega odstavka 635,82 eura in iz četrte alineje prejšnjega odstavka 1.271,64 eura.
(3) Pripadniku policije, ki na delu v tujini opravlja posebno nevarne naloge, pripada dodatek v višini 304,21 eura 317,90 eura. Za posebno nevarne naloge na delu v tujini štejejo naloge:
– pirotehnika,
– pripadnika protiteroristične enote,
– pripadnika enote za delovanje pod krinko ali za varovanje zaščitenih prič ali drugih varovanih oseb.
(4) Javni uslužbenci so do dodatka iz prvega odstavka tega člena upravičeni na podlagi sklepa o določitvi ocene stopnje nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, ki jo sprejme sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino. V sklepu sekretariata Sveta za nacionalno varnost se navedeta območje ali lokacija in obdobje veljave ocene, ki je lahko določno ali do preklica.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki občasno opravljajo naloge osebja posadke zrakoplova na kriznem območju, dodatek v višini 304,21 eura 317,90 eura.

Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere posebno težke, pripada dodatek. Upoštevajoč merila, kot so neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji (npr. izjemno visoke ali nizke temperature, zračna vlaga, pogosta tropska, monsunska ali podobna neurja, peščeni viharji), slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi ter druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, na podlagi različnih virov, kot so zlasti informacije pristojnih služb Evropske unije ali drugih mednarodnih organizacij ter poročanj predstavništev Republike Slovenije v tujini, s sklepom najmanj enkrat letno uvrsti območja v tri skupine, za katere znaša dodatek:
– izjemno težke razmere 1.000 eurov 1.045,00 eurov,
– zelo težke razmere 300 eurov 313,50 eura,
– težke 200 eurov 209,00 eurov.