(1) Obveznost za obračun in plačilo trošarine se imetniku trošarinskega skladišča oziroma oproščenemu uporabniku lahko odpusti za trošarinske izdelke v režimu odloga, za katere velja, da:
1. je bil zanje ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom skladiščenja ali prevoza izdelkov;
2. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
3. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kakovosti;
5. so alkohol in so v trošarinskem skladišču popolnoma denaturirani v skladu z 72. členom tega zakona;
6. so tobačni izdelki in so v trošarinskem skladišču denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene;
7. so bili uporabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
8. so bili popolnoma uničeni pod nadzorom davčnega organa.
(2) Obveznost za obračun in plačilo trošarine se pooblaščenemu uvozniku lahko odpusti za trošarinske izdelke, za katere je bil ugotovljen primanjkljaj, ki je neposredno povezan s procesom prevoza.
(3) Odpust v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena upravičenec uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži v roku 20 dni po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastal razlog za odpust obračuna in plačila trošarine. Davčni organ o zahtevku odloči z odločbo, zoper katero je dovoljenja pritožba. Če davčni organ ugodi ali delno ugodi zahtevku za odpust, v izreku odločbe navede količino trošarinskih izdelkov, za katere je obračun in plačilo trošarine odpuščeno.
(3) Odpust v skladu s 1., 3. in 4. točko prvega odstavka in drugim odstavkom tega člena upravičenec uveljavlja z zahtevkom, ki ga vloži v roku 20 dni po poteku davčnega obdobja, v katerem je nastal razlog za odpust obračuna in plačila trošarine. Davčni organ o zahtevku odloči z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba. Če davčni organ ugodi ali delno ugodi zahtevku za odpust, v izreku odločbe navede količino trošarinskih izdelkov, za katere je obračun in plačilo trošarine odpuščeno. Obveznost za obračun in plačilo trošarine se upravičencu v skladu z 2. in 8. točko prvega odstavka tega člena odpusti na podlagi zapisnika davčnega organa oziroma v skladu s 5. do 7. točko prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov evidenc imetnika trošarinskega skladišča oziroma oproščenega uporabnika.
(4) Način ugotavljanja primanjkljaja, način uveljavljanja in dokazila za odpust plačila trošarine, največji dopustni primanjkljaj pri skladiščenju in prevozu trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga, predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo v Sloveniji, lahko zahteva:
1. certificirani pošiljatelj ali začasno certificirani pošiljatelj za trošarinske izdelke odpremljene za dobavo za komercialni namen in dobavljene certificiranemu prejemniku ali začasno certificiranemu prejemniku v drugo državo članico;
2. prodajalec na daljavo iz petega odstavka 30. člena tega zakona za trošarinske izdelke odpremljene prejemniku v drugo državo članico;
3. oseba, ki opravlja dejavnost za trošarinske izdelke iz 85. člena tega zakona, odpremljene prejemniku, ki opravlja dejavnost, v drugo državo članico.
(2) Certificirani pošiljatelj pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine najpozneje do zadnjega dne tekočega meseca za odpreme trošarinskih izdelkov v preteklem mesecu. Začasno certificirani pošiljatelj oziroma prodajalec na daljavo ali prodajalec na daljavo ali oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka pri davčnem organu vloži zahtevek za vračilo trošarine najpozneje v 30 dneh od dneva začetka gibanja oziroma dneva napovedi odpreme.
(3) Certificirani pošiljatelj oziroma začasno certificirani pošiljatelj v zahtevku za vračilo trošarine navede enotno poenostavljeno trošarinsko referenčno oznako odpremljenih trošarinskih izdelkov ali priloži poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov iz računalniško podprtega sistema ali nadomestni dokument iz prve alineje prvega odstavka 42. člena tega zakona. Kadar v računalniško podprtem sistemu poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov ni potrjeno, se lahko zahtevku za vračilo trošarine priloži drugo dokazilo o prejemu trošarinskih izdelkov, ki ga je potrdil pristojni organ namembne države članice.
(4) Prodajalec na daljavo zahtevku za vračilo trošarine predloži dokazilo, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali da je predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine oziroma odpust plačila trošarine. K zahtevku za vračilo trošarine se priložijo tudi druga dokazila, ki jih davčni organ glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil, ali so trošarinski izdelki prispeli v namembni kraj in da so bile v namembni državi izpolnjeni vsi predpisani postopki ter je bila plačana trošarina, če je tako zahtevano.
(5) Oseba iz 3. točke prvega odstavka tega člena zahtevku za vračilo predloži dokazila, na podlagi katerih davčni organ lahko ugotovi, da so izdelki iz 85. člena tega zakona prispeli v namembni kraj in da so bili v namembni državi izpolnjeni vsi predpisani postopki ter je bila plačana trošarina, če je tako zahtevano.
(5) (6) Vsebino zahtevka za vračilo trošarine, način vračila trošarine in potrebna dokazila po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Ne glede na 19., 20., 93., 94., 95. in 96. člen tega zakona oseba, ki opravlja dejavnost in uveljavlja vračilo trošarine na podlagi tega zakona, zahtevek za vračilo trošarine vloži v elektronski obliki preko informacijskega sistema davčnega organa. Če informacijski sistem davčnega organa ni na voljo, davčni organ informacijo o nedelovanju objavi na svoji spletni strani in s tem, pred iztekom roka za predložitev zahtevka za vračilo trošarine, omogoči vložitev zahtevka v elektronski obliki na uradni elektronski naslov davčnega organa ali v papirni obliki.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oseba iz druge države članice Unije ali države članice Evropskega združenja za prosto trgovino uveljavlja vračilo trošarine z vložitvijo zahtevka v papirni obliki, če v Sloveniji ni pridobila davčne številke.

(1) Izdelki, namenjeni vdihovanju, brez izgorevanja se uporabljajo za vdihovanje hlapov skozi ustnik ali drug sestavni del in vsebujejo:
– predelan tobak, namenjen segrevanju (v nadaljnjem besedilu: tobak za segrevanje) ali
– tekočino za polnjenje elektronskih cigaret (v nadaljnjem besedilu: elektronske cigarete).
(2) Obdavčljivi del izdelka je polnilo, ki vsebuje tobak ali tekočino za polnjenje elektronskih cigaret.
(3) Za izdelke iz prvega odstavka tega člena se glede obračunavanja in plačevanja trošarine uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, glede vračila določbe V. poglavja tega zakona, ter glede nadzora proizvodnje, predelave, skladiščenja in gibanja na ozemlju Slovenije pa 101. člen tega zakona.

(1) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za pogonski namen v obdobju, za katerega se zahteva vračilo trošarine.
(2) Vračilo trošarine se priznava za dejansko porabljene količine goriva, vendar največ do višine normativne porabe goriva. Normativna poraba goriva se določi za koledarsko leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji v uporabi upravičenca, kot ju izkazujejo grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva oziroma zemljiški kataster. Do vračila trošarine so upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodarstva ali kot člani agrarne skupnosti in imajo na dan 30. junija leta, za katero se uveljavlja vračilo, v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da njihova normativna poraba goriva dosega količino goriva, ki je določena s predpisom iz šestega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so do vračila trošarine upravičene osebe, ki niso nosilci kmetijskega gospodarstva in so fizična oseba, pravna oseba, člani agrarne skupnosti ali samostojni podjetnik posameznik ter imajo na dan 30. junija leta, za katero se vračilo uveljavlja, v uporabi toliko gozdnih zemljišč, da njihova normativna poraba za gozd dosega količino goriva, ki je določena s predpisom iz šestega odstavka tega člena.
(4) Fizične osebe vložijo zahtevek za vračilo trošarine pri davčnem organu kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, in sicer v papirni ali elektronski obliki. Upravičenec listine, na podlagi katerih je uveljavljal vračilo trošarine, predloži na zahtevo davčnega organa. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(5) Pravne osebe, člani agrarne skupnosti in samostojni podjetniki posamezniki vložijo zahtevek za vračilo trošarine z računi za nabavljeno gorivo pri davčnem organu kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, kot zahtevek za koledarsko trimesečje (januar – marec, april – junij, julij – september, oktober – december) v 60 dneh po preteku koledarskega trimesečja ali kot letni zahtevek do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec do vračila izbere mesečni, trimesečni ali letni način uveljavljanja vračila v okviru posameznega koledarskega leta. Mesečni, trimesečni in letni način uveljavljanja vračila trošarine v posameznem koledarskem letu se izključujejo. Zahtevek za vračilo trošarine se vloži v papirni ali elektronski obliki. Upravičenec je dolžan hraniti listine, na podlagi katerih mu je bila vrnjena trošarina, do roka, ki ga določa 62. člen tega zakona.
(6) Način vračila trošarine, kriterije za določitev normativne porabe goriva in količino goriva iz drugega odstavka tega člena, vsebino zahtevka za vračilo in potrebna dokazila predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
(1) Za gorivo, namenjeno za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev (v nadaljnjem besedilu: gorivo za kmetijstvo), se šteje plinsko olje kot gorivo za ogrevanje iz tarifne oznake 2710 19 43. Trošarina za gorivo za kmetijstvo se plačuje v višini, določeni z 2.2 točko tretjega odstavka 92. člena tega zakona.
(2) Gorivo za kmetijstvo lahko kupi oseba, ki je na dan 30. junija preteklega leta evidentirana kot:
1. nosilec kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev ali član agrarne skupnosti v registru agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti ali zakonom, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic, in uporabnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, ali
2. uporabnik gozdnih zemljišč,
in ki ima na dan 30. junija preteklega leta v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč ali gozdnih zemljišč, da njegova letna normativna poraba goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijska in gozdna zemljišča oziroma vsaj 150 litrov za gozdna zemljišča.
(3) Gorivo za kmetijstvo lahko kupi tudi oseba, ki je v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirana kot čebelar in kot imetnik vsaj 41 čebeljih panjev na dan 30. junija preteklega leta, ter ima v registru čebelnjakov za preteklo leto evidentirane premike vsaj 41 čebeljih panjev na oddaljeno stojišče v razdalji vsaj 10 km zračne linije.
(4) Normativno porabo goriva za osebo iz drugega odstavka tega člena določi davčni organ glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji v njegovi uporabi, kot ju izkazujejo grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva oziroma zemljiški kataster na dan 30. junija preteklega leta in glede na normativno porabo goriva, določeno s predpisom iz dvanajstega odstavka tega člena.
(5) Davčni organ po uradni dolžnosti dodeli osebam, ki izpolnjujejo pogoje za nakup goriva za kmetijstvo, enolično identifikacijsko oznako. Davčni organ enolično identifikacijsko oznako, poleg nosilcu kmetijskega gospodarstva, dodeli tudi namestniku in članom kmetijskega gospodarstva.
(6) Oseba, ki izpolnjuje pogoj za nakup goriva za kmetijstvo pred nakupom goriva za kmetijstvo trgovcu predloži enolično identifikacijsko oznako in osebni dokument, s katerim izkaže svojo identiteto.
(7) Trgovec lahko proda gorivo za kmetijstvo le osebi, ki predloži enolično identifikacijsko oznako ter osebni dokument.
(8) Trgovec, ki prodaja gorivo za kmetijstvo, zagotovi dostop do informacijskega sistema davčnega organa za potrebe ugotavljanja upravičenosti do nakupa goriva za kmetijstvo. Davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta predloži poročilo o količini prodanega goriva za kmetijstvo v preteklem koledarskem letu.
(9) Davčni organ na svoji spletni strani objavi zahteve za dostop do informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
(10) Za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo se štejejo vozila, kot so opredeljena s pravilnikom o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogom stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije. Za vozila, prirejena za prevoz čebeljih panjev, se štejejo vozila za prevoz čebel kot vrsta vozil za posebne namene, opredeljena v pravilniku, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil.
(11) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za nakup goriva za kmetijstvo pridobi davčni organ podatke o nosilcih, namestnikih in članih kmetijskega gospodarstva, podatke o članih agrarnih skupnosti, podatke o površinah kmetijskih zemljišč in podatke o čebelarju in čebeljih panjih ter premikih čebeljih panjev od ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in podatke o površinah gozdnih zemljišč od Geodetske uprave Republike Slovenije.
(12) Kriterije za določitev normativne porabe goriva iz četrtega odstavka, način in postopek dodelitve ter obliko enolične identifikacijske oznake iz petega odstavka ter postopek vzpostavitve dostopa do informacijskega sistema davčnega organa iz osmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Plinska olja iz tarifnih oznak od 2710 19 43 do 2710 19 48 in od 2710 20 11 do 2710 20 19, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali kot gorivo za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, ter kerozini iz tarifne oznake 2710 19 21 in 2710 19 25, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, morajo biti označeni s predpisanim sredstvom za označevanje. Označevanje energentov se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje davčnega organa za označevanje.
(2) Energenti, vneseni iz druge države članice ali uvoženi iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, se štejejo za označene, če jih spremlja potrdilo tujega pristojnega organa, proizvajalca oziroma tujega označevalca, da so bili označeni v drugi državi članici ali tretji državi oziroma na tretjem ozemlju in da, glede na vrsto in količino, vsebujejo tiste snovi za označevanje, ki so predpisane na podlagi tega zakona. Če oseba, ki vnaša energente, oziroma uvoznik ne razpolaga s potrdilom ali ne more drugače dokazati, da so energenti označeni, se energenti štejejo za neoznačene.
(3) Skladiščenje posameznih energentov mora biti organizirano na način, ki zagotavlja, da drugi izdelki ne vplivajo na nevtraliziranje sredstva za označevanje.
(4) Vrsto in količino sredstva za označevanje ter postopek označevanja energentov na podlagi tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Označeni energenti se uporabljajo za ogrevanje ali kot gorivo za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, in se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v rezervoar motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba označenega energenta v hladilno-grelnih napravah vozil, če sta rezervoarja za pogon motorja in hladilno-grelne naprave ločena.
(3) Energent v rezervoarju motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev se šteje za označeni energent, če vsebuje sredstvo za označevanje v kateri koli koncentraciji. Metodo, s katero se ugotavlja prisotnost sredstva za označevanje, predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Iz energenta, označenega v skladu z 98. členom tega zakona, ni dovoljeno odstraniti sredstva za označevanje oziroma zmanjševati njegove koncentracije.
(5) Energentu, označenemu v skladu z 98. členom tega zakona, ni dovoljeno dodajati substanc, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti.
(6) Če davčni organ z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav ugotovi, da se označeni energent uporablja v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, izda odredbo za izčrpanje energenta in čiščenje rezervoarja. Črpanje in čiščenje rezervoarja se lahko opravita na katerem koli pooblaščenem servisu. Voznik oziroma lastnik motornega vozila oziroma plovila ali drugega motorja v roku dveh delovnih dni davčnemu organu predloži dokaz, da je odredbo izvršil. Stroške črpanja označenega energenta in čiščenja rezervoarja nosi voznik vozila, v katerem je bil odkrit označeni energent, oziroma lastnik vozila.

Vsaka oseba, ki opravlja dejavnost prodaje energentov, pri prodaji teh energentov zagotovi, da energenti, ki se uporabljajo in prodajajo za pogon, razen za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, niso označeni energenti in se točijo v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena.

(1) Z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. sprosti trošarinske izdelke v porabo in zanje ne obračuna trošarine (prvi odstavek 6. člena v povezavi z drugim in petim odstavkom 6. člena ter prvim in drugim odstavkom 9. člena) ali trošarine ne obračuna takrat, ko nastane obveznost za obračun trošarine (prvi in četrti odstavek 6. člena, 8. člen, 13. člen, četrti in šesti odstavek 90. člena, tretji odstavek 91. člena);
2. trošarine ne obračuna od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za obračun trošarine ( dvanajsti odstavek 6. člena, drugi odstavek 8. člena, tretji odstavek 73. člena, peti odstavek 79. člena);
3. vnese, uvozi, proizvede, skladišči, prevaža, nabavi ali kako drugače pridobi oziroma ima v lasti ali posesti trošarinske izdelke, za katere niso bili izvedeni predpisani postopki za obračun trošarine ali preseže količine iz prvega, drugega in četrtega odstavka 7. člena, ter zanje ne obračuna in plača trošarine v Sloveniji oziroma vnese tobačne izdelke, ki niso opremljeni s tobačno znamko iz 87. člena tega zakona, v količinah, ki presegajo količine iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona (deseti odstavek 8. člena, drugi odstavek 9. člena v povezavi s 63. členom);
4. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku obračuna trošarine ali v obračunu ne izkaže pravilnih in popolnih podatkov (deveti in enajsti odstavek 8. člena, 10. člen, 11. člen, 13. člen, četrti odstavek 73. člena, šesti odstavek 79. člena);
5. ne plača trošarine oziroma je ne plača v predpisanem roku (deveti in enajsti odstavek 8. člena, prvi odstavek 12. člena, 13. člen, šesti odstavek 79. člena);
6. kot imetnik dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti, določenih v tem zakonu (tretji odstavek 16. člena, prvi odstavek 45. člena, prvi odstavek 49. člena, prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 56. člena, tretji odstavek 74. člena), ali ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (drugi odstavek 45. člena, drugi odstavek 49. člena, drugi odstavek 52. člena, drugi odstavek 56. člena);
6.a kot certificirani ali začasno certificirani prejemnik oziroma certificirani ali začasno certificirani pošiljatelj ne izpolnjuje obveznosti, določenih v tem zakonu (29. člen, četrti odstavek 56.a člena, četrti odstavek 56.b člena, prvi in tretji odstavek 56.c člena), ali ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (peti odstavek 56.a člena, peti odstavek 56.b člena);
7. zahteva odpust plačila trošarine na podlagi neresničnih podatkov (18. člen);
8. zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (19. člen, 20. člen, 93. člen, 94. člen, 95. člen, 96. člen, 97. člen);
9. kot začasno pooblaščeni prejemnik ne izpolni obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 36. člena in drugi odstavek 53. člena);
10. ne izda računa ali drugega dokumenta oziroma sprostitve v porabo ne evidentira v svoje poslovne knjige oziroma v evidenco zalog (60. člen);
11. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov oziroma ne vodi predpisanih evidenc ali v evidenci ne zagotovi pravilnih in resničnih podatkov (tretji odstavek 49. člena, 61. člen, 1. točka tretjega odstavka 74. člena, deseti odstavek 79. člena, tretji odstavek 87. člena, drugi odstavek 93. člena, tretji odstavek 95. člena, tretji odstavek 101. člena);
12. ne hrani dokumentacije oziroma je ne hrani do poteka predpisanih rokov (62. člen, tretji odstavek 87. člena, tretji odstavek 93. člena, četrti in peti odstavek 94. člena, četrti odstavek 95. člena, peti odstavek 96. člena);
13. davčnemu organu ne prijavi začetka, spremembe ali prenehanja opravljanja dejavnosti s trošarinskimi izdelki (63. člen, prvi odstavek 64. člena v povezavi z drugim odstavkom 64. člena, četrti odstavek 76. člena, četrti odstavek 78. člena, sedmi odstavek 79. člena);
14. odpremi ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnese iz druge države članice ali uvozi brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambnih izdelkov, ne da bi bil denaturiran v skladu s tem zakonom (peti odstavek 72. člena v povezavi s šestim odstavkom 72. člena);
15. prodaja trošarinske izdelke, ki so priznani kot lastna raba (prvi odstavek 76. člena, prvi odstavek 78. člena);
16. sprosti v porabo oziroma prodaja cigarete v zavojčkih, ki vsebujejo manj kot 20 cigaret v posameznem zavojčku (četrti odstavek 82. člena);
17. ne prijavi drobnoprodajne cene davčnemu organu v predpisanem roku (deseti odstavek 86. člena), prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki niso enake prijavljenim (enajsti odstavek 86. člena), ali ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena v skladu s četrtim odstavkom 87. člena;
18. sprosti v porabo ali proda tobačne izdelke, ki niso označeni s tobačno znamko (prvi odstavek 87. člena);
19. porablja energent ali kateri koli drug izdelek kot pogonsko gorivo oziroma porablja energent kot gorivo za ogrevanje in zanj ni bila obračunana ter plačana trošarina (prvi in četrti odstavek 88. člena, četrti odstavek 92. člena);
19.a proda gorivo za kmetijstvo osebi, ki ne predloži enolične identifikacijske oznake in osebnega dokumenta (sedmi odstavek 94. člena);
19.b ne zagotovi dostopa do informacijskega sistema davčnega organa ali ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku poročila o količini prodanega goriva za kmetijstvo v preteklem koledarskem letu (osmi odstavek 94. člena);
20. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje ali postopka označevanja energentov ne opravi v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje za označevanje, oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (prvi in tretji odstavek 98. člena);
21. označeni energent, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, ali kot gorivo za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, uporabi za drug namen oziroma ga toči za pogon motornih vozil ter plovil ali drugih motorjev oziroma ga toči v rezervoar motornih vozil, plovil ali drugih motorjev oziroma odstrani iz energenta sredstvo za označevanje ali zmanjša njegovo koncentracijo ali energentu dodaja substance, ki onemogočajo ugotavljanje označenosti (prvi do peti odstavek 99. člena);
22. ne zagotovi, da se energenti dajejo v promet v skladu s 100. členom tega zakona;
23. ne zagotovi, da gibanje izdelkov, za katere velja poseben nadzor, spremlja komercialni dokument (drugi odstavek 101. člena);

24. ne prijavi proizvodnje, predelave, skladiščenja ali gibanja izdelkov, za katere velja posebni nadzor, ali v prijavi navede nepopolne ali neresnične podatke (tretji odstavek 101. člena);
25. ne omogoča izvajanja ukrepov nadzora (tretji in četrti odstavek 102. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.
(3) Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov. Z globo v višini od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.