(1) Če traja službeno potovanje v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 21,39 eura 27,81 eura; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 10,68 eura 13,88 eura; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 7,45 eura 9,69 eura.
(2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v predpisu Vlade Republike Slovenije, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: predpis Vlade); če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz predpisa Vlade; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz predpisa Vlade.
(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je pri prejemkih, namenjenih pokritju stroškov dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah, znesek celodnevne dnevnice  48,00 eura za vsak dan glasovanja.

(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 4,49 eura 5,84 eura na dan.
(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se terenski dodatek do višine 4,49 eura 5,84 eura na dan ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je pod pogoji, določenimi v kolektivni pogodbi, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(5) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

(1) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 334 eurov 434 eurov na mesec.
(2) Družina po tem členu je življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Ne glede na prejšnji stavek je družina po tem členu tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.

(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
– 460 eurov za 10 let delovne dobe,
– 689 eurov za 20 let delovne dobe,
– 919 eurov za 30 let delovne dobe,
– 919 eurov za 40 let delovne dobe.
(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
– 30 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za deset let delovne dobe,
– 45 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za 20 let delovne dobe,
– 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za 30 let delovne dobe,
– 75 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za 40 let delovne dobe.
(2) Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.
(3) Pri določanju zneska povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji iz prvega odstavka tega člena se upošteva podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

Odpravnina ob upokojitvi se do višine 4.063 eurov 300 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračunane na mesec, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:
– v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 3.443 eurov 5.000 eurov;
– v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252 eurov 2.000 eurov.
(2) Za solidarnostno pomoč po prvi alinei prejšnjega odstavka se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

(1) Plačila vajencem za obvezno praktično delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo.
(2) Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172 eurov 15 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračunane na mesec, za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.