Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– cilje vzgoje in izobraževanja,
– trajanje izobraževanja,
– obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja,
– pogoje za vključitev,
– pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Splošni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju.
Posebni del vsebuje:
– predmetnik,
– učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu ter druge programske dokumente, ki urejajo vsebino in obseg programskih elementov,,
– znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Posebni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še:
– obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu in
– organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična).
Posebni del prilagojenih izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami vsebuje še:
– dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oziroma mladostnika in
– navodila za izvajanje.
Sestavine izobraževalnega programa za odrasle, postopek sprejemanja in določanja izvajalcev ureja zakon.
Izobraževalni program se pripravi v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, ki jih določi pristojni strokovni svet po predhodnem soglasju ministra.

Nove javno veljavne programe ali nove dele javno veljavnih programov v javnih vrtcih in šolah uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona.
Minister lahko, na predlog pristojnega javnega zavoda iz prejšnjega odstavka ali pristojnega strokovnega sveta iz 22. člena tega zakona določi, da se nove dele javno veljavnih programov, rešitve na izvedbeni ravni, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program, ali novosti na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisanih izobrazbenih standardov ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih.
Po preteku preizkusa na nacionalni ravni lahko minister na podlagi predloga pristojnega javnega zavoda o uvedbi novega programskega elementa ali novosti s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki so bile udeležene v poskusu, izvajajo novi programski element ali novosti pod enakimi pogoji kot v času poskusa še do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa.
Postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce spremljanja izvajanja poskusa ter postopek izbora šol in vrtcev iz tega člena določi minister.

Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, vzgojitelji predšolskih otrok-pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci).
Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni.
Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mojstrom, ki izobražujejo vajence, ni potrebno opravljati strokovnega izpita v skladu s tem zakonom.
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi.
Obvladovanje slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika strokovnega delavca, ki je pridobil srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo po javnoveljavnem izobraževalnem programu, ki se izvaja v slovenskem učnem jeziku, ali je končal študijski program za pridobitev izobrazbe v Republiki Sloveniji, se preverja s strokovnim izpitom.
Kandidat za strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko dokaže, da obvlada slovenski knjižni jezik kot učni jezik, če opravi preizkus znanja tega jezika. Obseg, vsebino in način preizkusa določi minister.
Izobrazbo za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Ustrezne delovne izkušnje ter kriterije za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Izobrazbo strokovnih delavcev, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister v skladu z znanji izvajalcev, ki jih s posebnim delom izobraževalnih programov določi pristojni strokovni svet, oziroma v skladu z znanji izvajalcev javnoveljavnih programov, ki jih sprejme pristojni strokovni svet.
V vrtcih oziroma šolah na narodno mešanih območjih, ki se ustanovijo za dvojezično vzgojo in izobraževanje in za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti, morajo imeti strokovni delavci izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, opravljen strokovni izpit ter izpolnjevati druge pogoje v skladu s posebnimi predpisi.
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik, v vrtcih oziroma šolah na narodno mešanih območjih, ki se ustanovijo za dvojezično vzgojo in izobraževanje, pa tudi jezik narodne skupnosti.

Pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo si pridobi, kdor opravi vse obveznosti:
– v študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma v študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, po katerem se pridobi strokovni naslov magister profesor oziroma profesor,
– v študijskem programu za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov profesor oziroma magister profesor,
– po študijskem programu, ki vključuje ustrezne strokovne vsebine.  Vključenost ustreznih pedagoško-andragoških znanj v študijskih programih iz druge alineje tega odstavka ugotavlja Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Kdor ni končal izobraževanja po visokošolskem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, ki vključuje tudi pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo, si jo mora pridobiti po ustreznem javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje.
Če ni ustreznega študijskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka, določi program za pridobitev pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe minister, potem ko si pridobi mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Kdor ni končal izobraževanja po izobraževalnem programu poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, ki vključuje tudi pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo, si jo mora pridobiti po izobraževalnem programu, ki ga sprejme minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Javni vrtec oziroma javna šola, ki zaposluje nove strokovne delavce, mora prosta delovna mesta javno objaviti. Minister lahko za javne šole objavi prosta delovna mesta s skupno objavo. Natančnejšo vsebino in postopek skupne objave določi minister.
Javni vrtec si mora pred objavo prostega delovnega mesta pridobiti soglasje ustanovitelja, javna šola pa soglasje ministra, razen za objavo prostih delovnih mest v šolah, ki so vključene v način financiranja v skladu z metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.
Javni vrtec mora o vsakem prostem delovnem mestu strokovnega delavca pred objavo prostega delovnega mesta obvestiti ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Če je v evidenci presežnih strokovnih delavcev strokovni delavec, ki izpolnjuje zahtevane pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta, lahko vrtec oziroma šola zaposli takšnega strokovnega delavca brez objave prostega delovnega mesta.
Delovno razmerje z nerazporejenim strokovnim delavcem se sklene za določen oziroma nedoločen čas.
Če noben od prijavljenih kandidatov na prosto delovno mesto strokovnega delavca ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela in je zaposlitev nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let. S strokovnim delavcem, ki v roku dveh let od sklenitve pogodbe opravi strokovni izpit, se ob izpolnitvi pogojev sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.
Če med prijavljenimi kandidati na prosto delovno mesto strokovnega delavca ni kandidata, ki bi izpolnjeval pogoje iz prejšnjega odstavka zaposlitev pa je nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pridobljene ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh let, pod pogojem, da se strokovni delavec v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem odstavkom vpiše na ustrezni študijski program za pridobitev pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialno-pedagoške izobrazbe, sicer mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha naslednji dan po preteku enega leta od sklenitve. S strokovnim delavcem, ki v roku treh let od sklenitve pogodbe pridobi ustrezno pedagoško, pedagoško-andragoško ali specialno-pedagoško izobrazbo in opravi strokovni izpit, se ob izpolnitvi pogojev sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.
Delovno razmerje se lahko sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Če med prijavljenimi kandidati na prosto delovno mesto strokovnega delavca ni kandidata, ki bi izpolnjeval pogoje iz prejšnjega odstavka zaposlitev pa je nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta.
Pogodbo o zaposlitvi za določen čas se lahko, poleg primerov v zakonu o delovnih razmerjih, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov.
Če nerazporejenega strokovnega delavca ni mogoče zaposliti za polni delovni čas v posameznem vrtcu oziroma šoli, lahko svojo delovno oziroma učno obvezo dopolnjuje v več vrtcih oziroma šolah, delovno razmerje pa praviloma sklene v vrtcu ali šoli, kjer ima večji obseg dela.
Strokovni delavec ter vrtci oziroma šole iz prejšnjega odstavka tega člena, se morajo sporazumeti o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Sporazum iz prejšnjega stavka, ki mora obsegati tudi vse ostale sestavine, ki so potrebne za uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti, je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.