Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
4. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
(1) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 22,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 23 do 45,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov 46 in več.
(4) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
(5) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
(5) Črtan
(6) Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:
– za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,
– za 4 ure pouka, če je dijakov več kot 300.
Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka, če je dijakov več kot 300.
(7) Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.
(8) Pomočniku ravnatelja šole, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo ali naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit ali naloge organizatorja interesnih dejavnosti oziroma naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin ali naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se učna obveznost iz 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur, določenih v prejšnjih odstavkih tega člena, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanj določena v navedenem členu.
(9) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
– za 0,5 ure pouka na teden, če je dijakov do 100,
– za 1 uro pouka na teden, če je dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ure pouka na teden, če je dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka na teden, če je dijakov 301 do 400.
(10) Ravnatelj lahko za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 22,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 23 do 45,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov 46 in več.
(4) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
(5) Črtan
Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka, če je dijakov več kot 300.
(7) Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.
(8) Pomočniku ravnatelja šole, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo ali naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit ali naloge organizatorja interesnih dejavnosti oziroma naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin ali naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se učna obveznost iz 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur, določenih v prejšnjih odstavkih tega člena, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanj določena v navedenem členu.
(9) Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
– za 0,5 ure pouka na teden, če je dijakov do 100,
– za 1 uro pouka na teden, če je dijakov od 101 do 200,
– za 1,5 ure pouka na teden, če je dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka na teden, če je dijakov 301 do 400.
(10) Ravnatelj lahko za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.
9. člen
(strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
(1) Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z odločbami o usmeritvi.
(2) Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.
(3) Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.
(2) Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.
(3) Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.
9.c člen
(učitelj za komunikacijo v znakovnem jeziku in učitelj za delo z gluhoslepimi
)
)
(1)Gluhim in naglušnim dijakom, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača znakovnega jezika, izvaja tolmačenje v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu, učitelj za komunikacijo v znakovnem jeziku ali tolmač znakovnega jezika.
(2) Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(3) Učitelja za komunikacijo v znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo, pristojno za šolstvo.
(2) Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(3) Učitelja za komunikacijo v znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo, pristojno za šolstvo.
10. člen
(učna obveznost ravnatelja šole)
(1) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden.
(2) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole, ki ima do 12 oddelkov, 2 uri pouka na teden.
(3) Ravnatelj šole iz prejšnjega odstavka lahko uči še največ 3 ure na teden.
(1) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
(2) Število ur pouka iz prejšnjega odstavka se določi v pogodbi o zaposlitvi.
(2) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole, ki ima do 12 oddelkov, 2 uri pouka na teden.
(3) Ravnatelj šole iz prejšnjega odstavka lahko uči še največ 3 ure na teden.
(1) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
(2) Število ur pouka iz prejšnjega odstavka se določi v pogodbi o zaposlitvi.
13. člen
(administrativni, računovodski in tehnični delavci)
(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom:
– tajnika VIZ VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), oziroma poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2,
– računovodje VI, ki mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja),
– hišnika, ki mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo,
– čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(2) Poslovni sekretar VII/1 iz prve alineje prejšnjega odstavka mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, poslovni sekretar VII/2 pa izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(4) V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
(5) Ravnatelj šole lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali tehniškega sodelavca VI z višjo izobrazbo ali tehniškega sodelavca VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec).
(6) Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1 in glede tega delovnega mesta ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
(7) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(7) Za nudenje fizične pomoči dijakom s posebnimi potrebami ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca gibalno oviranih učencev in dijakov, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
(8) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka tega člena, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(8) Obseg delovne obveznosti spremljevalca iz prejšnjega odstavka se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je dijak vpisan.
(9) Izraz »prejšnja« iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
– tajnika VIZ VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), oziroma poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2,
– računovodje VI, ki mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja),
– hišnika, ki mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo,
– čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(2) Poslovni sekretar VII/1 iz prve alineje prejšnjega odstavka mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, poslovni sekretar VII/2 pa izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(4) V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
(5) Ravnatelj šole lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali tehniškega sodelavca VI z višjo izobrazbo ali tehniškega sodelavca VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec).
(6) Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1 in glede tega delovnega mesta ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
(7) Za nudenje fizične pomoči dijakom s posebnimi potrebami ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca gibalno oviranih učencev in dijakov, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
(8) Obseg delovne obveznosti spremljevalca iz prejšnjega odstavka se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je dijak vpisan.
(9) Izraz »prejšnja« iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
15. člen
(normativi za oblikovanje skupin)
(1) Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti
Pri splošno izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Madžarščina
Pri madžarščini se glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(6) Slovenščina
V tretjem in četrtem letniku se pri slovenščini oddelek glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(7) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(8) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 630 dodatnih ur letno.
Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatno skupino v obsegu 70 ur pouka letno.
(9) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(10) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(11) EkskurzijaSpremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.
(11) Organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z učnimi načrti oziroma katalogi znanj posameznih izobraževalnih programov, ki se izvajajo izven šolskega prostora, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.
Pri splošno izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Madžarščina
Pri madžarščini se glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(6) Slovenščina
V tretjem in četrtem letniku se pri slovenščini oddelek glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(7) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(8) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 630 dodatnih ur letno.
Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatno skupino v obsegu 70 ur pouka letno.
(9) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(10) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(11) Organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z učnimi načrti oziroma katalogi znanj posameznih izobraževalnih programov, ki se izvajajo izven šolskega prostora, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.
16. člen
(odstopanja oziroma izjeme)
(1) Za opravljanje dela iz 9.c člena tega pravilnika in za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje, čistilca in vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca iz 13. člena tega pravilnika ter za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) pri delodajalcu, lahko šola izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci, če so bile za ta delovna mesta predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, lahko odobri pristojni upravni organ na posebej utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.
