(1) Kolektivno pogodbo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.
(1) Kolektivne pogodbe ni mogoče odpovedati do 31. 12. 2028. Po tem datumu jo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.
(2) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.
(3) Odpoved kolektivne pogodbe mora biti pisna.
(4) Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Med dodatke se štejejo:
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden,
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu,
– dodatek za delovno dobo.
Med dodatke se štejejo:
– dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden,
– dodatek za delovno dobo.

(1) Delavec, ki dela v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden, je upravičen do dodatkov v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:

– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se
delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah od
katerih mora biti ena izmena nočna (izvzeti so
delavci, ki delajo v dvoizmenskem delu, in sicer
dopoldan/popoldan)                                        10 %
– za nočno delo                                           55 %
– nadurno delo                                            50 %
– za delo v nedeljo                                       60 %
– za delo na dela proste dneve po zakonu                150 %.

(2) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za praznike in dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(3) Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(4) V primeru pripravljenosti na delo, ki jo odredi delodajalec in delavec čaka izven delovnega mesta, pripada delavcu dodatek za pripravljenost v višini 15 %. Čas pripravljenosti na delo se ne všteva v delovni čas.
(1) Delavec, ki dela v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden, je upravičen do dodatkov v naslednjih zneskih za vsako uro dela v teh pogojih:
– za nočno delo - 3,80 Eur
– nadurno delo - 3,46 Eur
– za delo v nedeljo - 4,15 Eur
– za delo na dela proste dneve po zakonu
10,37 Eur.
(2) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za praznike in dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(3) Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(4) Zneski iz prvega odstavka se usklajujejo ob vsakokratni uskladitvi najnižjih osnovnih plač iz tarifne priloge po tej kolektivni pogodbi v enakem odstotku kot so se uskladile najnižje osnovne plače.«

(1) Če pogoji dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu niso upoštevani v osnovni plači, je delavec za čas dela v teh pogojih upravičen do dodatkov.
(2) Šteje se, da so pogoji za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena ovrednoteni v osnovni plači, če so navedeni v splošnem aktu, določenem v drugem odstavku 22. člena zakona o delovnih razmerjih.
(3) Osnovna plača delovnega mesta, ki vključuje pogoje dela iz prvega odstavka tega člena, je ustrezno višja od najnižje osnovne plače tarifnega razreda, v katerega je delovno mesto razvrščeno.

(1) Delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo, ki jo je dosegel do prvega dne veljavnosti te kolektivne pogodbe, v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Skupna delovna doba pomeni izpolnjena leta delovne dobe do prvega dne veljavnosti te kolektivne pogodbe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za skupno delovno dobo.

(1) Delavec, ki je na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe že zaposlen pri delodajalcu, je upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, doseženo od uveljavitve te kolektivne pogodbe dalje, v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
(2) Delavec, ki se po uveljavitvi te kolektivne pogodbe na novo zaposli pri delodajalcu, je upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, v višini 0,3 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavec je upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,25 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, dosežene od prehoda na nov plačni model pri delodajalcu dalje.

Dodatka za skupno delovno dobo in delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, v odstotkih od osnovne plače delavca, ki jih je delavec pridobil pred prehodom na nov plačni model pri delodajalcu, se preračunata na znesek v EUR, ki bi ga delavec prejel za delo v polnem delovnem času v zadnjem mesecu pred prehodom na nov plačni model pri delodajalcu. Tako dobljeni znesek se preračuna na urni znesek upoštevaje povprečni polni delovni čas 174h mesečno ter se delavcu obračunava in izplačuje mesečno, za ure prisotnosti na delu, dokler je zaposlen pri tem delodajalcu ali pri povezanih osebah, pri prenesenih delavcih pa tudi pri delodajalcih prevzemnikih.
Za vsako leto dela pri delodajalcu do uveljavitve prehoda na nov plačni model, se delavcu upošteva le ena vrsta dodatka za delovno dobo iz prejšnjega odstavka.