(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2015/2340/EU z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2015, str. 14) zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1950 z dne 10. novembra 2021 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za javna naročila blaga, storitev in gradenj (UL L št. 398 z dne 11. 11. 2021, str. 19), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).

Oseba, ki mora v skladu z 9. ali 23. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) oddajati svoja naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, naroča predmete iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v skladu s tem zakonom.

(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti za opravljanje določene dejavnosti po predpisih Republike Slovenije status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, lahko naročnik v primeru blaga, storitev ali gradenj, ki vključujejo dodatne storitve oziroma namestitvena in inštalacijska dela, od njih zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo tega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, lahko pa za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo naročila.
(4) Ponudnik, kateremu je bilo naročilo oddano, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo tega naročila.
(5) Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z naročilom, zlasti v primeru naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.
(5) Določbe tega zakona, razen določb 82. do 84. člena, se ne uporabljajo za naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je manjša od 40.000 eurov brez DDV, in za naročila gradenj, katerih vrednost je manjša od 80.000 eurov brez DDV, ter za javna naročila, ki se oddajo kot posamezni izločeni sklopi v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona. Naročniki morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema vrsto in navedbo predmeta ter vrednost naročila. Za naročila, katerih vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti iz tega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV, naročniki zagotovijo, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o izbiri.

(1) Naročnik lahko za naročila blaga, storitev ali gradenj uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave:
1. če v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu ne pridobi nobene ponudbe ali prijave ali nobene primerne ponudbe ter pod pogoji, da se prvotno določeni predmet naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne spremenita bistveno in da se Evropski komisiji pošlje poročilo, kadar ta to zahteva;
2. če v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu ne pridobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. V postopek s pogajanji mora naročnik vključiti tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 32. do 38. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb;
3. če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni mogoče predvideti in jih nikakor ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, naročilo neizogibno treba oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov za prejem prijav in ponudb in pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku, ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila;
4. če nujnost zaradi krize ne omogoča upoštevanja rokov niti skrajšanih rokov za prejem prijav in ponudb;
5. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta naročanja ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
6. če vrednost naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba poslati naročilo v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in če enakopravno obravnava vse ponudnike;
7. če naročnik v že začetem postopku naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, če mora izvesti nov postopek naročanja, pa do sklenitve pogodbe na podlagi novega postopka naročanja;
8. za naročila, ki so povezana s storitvami letalskega ali pomorskega prevoza oboroženih ali varnostnih sil, ki so ali bodo napotene na ozemlje izven Republike Slovenije, in jih mora naročnik naročiti pri gospodarskih subjektih, ki zagotavljajo veljavnost svojih ponudb za tako kratko obdobje, da ni mogoče upoštevati rokov, niti skrajšanih rokov, za prejem prijav in ponudb.
(2) Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz prve in druge točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku naročanja.
(3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za:
1. raziskovalne in razvojne storitve, razen tiste, ki so izjema po 8. točki prvega odstavka 10. člena tega zakona;
2. blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja proizvoda na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
3. dodatna naročila blaga pri prvotnem dobavitelju, ki so namenjena za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med delovanjem in vzdrževanjem. Trajanje in ponovitev teh naročil ne sme presegati petih let, razen kadar to opravičuje pričakovana življenjska doba opreme, za delovanje katere je to blago potrebno, in bi zamenjava dobavitelja povzročila neskladnost ali tehnične težave;
4. blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
5. naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji pri ponudniku, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja pri stečajnih ali likvidacijskih upraviteljih ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje;
6. dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:
– če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali
– če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila;
7. dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednost dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja pet let po sklenitvi pogodbe o izvedbi prvotnega naročila, razen v izjemnih okoliščinah, ki se določijo z upoštevanjem pričakovane življenjske dobe katerega koli dobavljenega predmeta, inštalacije ali sistema in tehničnih težav, ki jih lahko povzroči zamenjava dobavitelja.
(4) Skupna vrednost dodatnih naročil iz 6. točke prejšnjega odstavka ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila. Pri dodatnih gradnjah iz 6. točke prejšnjega odstavka lahko naročnik izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, dovoli začetek izvajanja dodatnih gradenj istočasno z začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave, če:
– je obseg dodatnih gradbenih del predhodno potrdila oseba, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli,
– vrednost prvotnega naročila gradnje ne presega vrednosti,  od katere dalje mora naročnik naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije,
– bi zamik izvedbe del, ki je posledica izvedbe postopka naročanja, povzročil dodatne stroške pri naročniku in
– vrednost dodatnih gradenj ne presega 10 % pogodbene vrednosti prvotnega naročila.
(5) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, s katerimi se pogaja. Zlasti jim ne sme posredovati informacij tako, da bi bili lahko nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, mora vnaprej seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(6) Naročnik lahko, če je to primerno, določi, da se pogajanja opravijo v več zaporednih krogih, da bi z uporabo meril za izbor, navedenih v razpisni dokumentaciji, zmanjšal število ponudb, o katerih se je treba pogajati. V razpisni dokumentaciji mora navesti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 7. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.

(1) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave. Posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu s postopki iz četrtega, petega ali šestega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
(2) Za sklenitev okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane z uporabo meril za izbor v skladu z 39. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbire ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.
(3) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od sedmih let, razen v izjemnih primerih, ko je pričakovana življenjska doba opreme, za delovanje katere je predmet okvirnega sporazuma potreben, daljša od sedmih let in bi zamenjava dobavitelja oziroma izvajalca povzročila neskladnost ali tehnične težave. Kadar namerava naročnik skleniti okvirni sporazum za obdobje, daljše od sedmih let, mora v obvestilu o naročilu navesti in utemeljiti razloge za sklenitev sporazuma za tako dolgo obdobje.
(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se posamezna naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu z v njem navedenimi pogoji. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se lahko naročnik v zvezi z oddajo posameznih naročil posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, v pisni obliki in zahteva, da ponudnik po potrebi predloži ponudbo.
(5) Kadar se okvirni sporazum sklene z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če pa takih gospodarskih subjektov ali sprejemljivih ponudb ni dovolj, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. Če je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:
– za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
– naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
– ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do poteka roka, določenega za njihovo oddajo;
– naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
– naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z več ponudniki in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona.
(8) (7) Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če namerava v skladu z drugim odstavkom 42. člena tega zakona skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma.
(9) (8) Naročnik mora obvestilo o oddaji naročila poslati v objavo v vseh primerih sklenitve okvirnega sporazuma v 48 dneh po sklenitvi. Naročniku ni treba objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ali bi škodila poslovnim interesom gospodarskih subjektov, ali bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(10) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum v skladu s tem členom, mu ni treba poslati v objavo obvestila o oddaji javnega naročila za vsako posamezno naročilo, oddano na podlagi tega sporazuma. V tem primeru mora rezultate naročanja na podlagi okvirnega sporazuma združiti v enem obvestilu o oddaji naročila na obrambnem področju ali v obvestilu o oddaji naročila na obrambnem področju po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki se nanaša na četrtletje, ter ga poslati v objavo v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.
(11) (10) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov v nasprotju z namenom in naravo predmeta naročila ali tako, da bi kršil temeljna načela.

(1) Naročnik mora naročilo oddati na podlagi meril za izbor, opredeljenih v 39. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 40. člena tega zakona in možnosti ponujanja variant.
(2) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu in postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki se izvede v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik odda naročilo po tem, ko:
1. preveri, ali so predložene ponudbe popolne;
2. razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
(3) V postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki se izvede v skladu z 1. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik odda naročilo po tem, ko:
1. razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila;
2. preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
(4) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik posamezno naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbire ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
(5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 32. do 38. člena tega zakona ter na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco. Namesto dokazila ponudnik da izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje osebe, na katero se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.
(7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih naročanja, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
(8) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu.
(9) V postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o naročilu navede objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih namerava uporabiti, najmanjše število kandidatov, ki jih namerava povabiti, in, če je to primerno, njihovo največje število. Najmanjše število kandidatov, ki jih namerava povabiti, ne sme biti manjše od tri. V vsakem primeru pa mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
(10) Naročnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in zahtevano stopnjo sposobnosti, nižje od najmanjšega števila, lahko naročnik nadaljujejo postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo zahtevano sposobnost.
(11) Če naročnik meni, da zaradi števila primernih kandidatov ni zagotovljena zadostna konkurenca, lahko začasno prekine postopek in ponovno objavi prvotno obvestilo o naročilu v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo objave, ter določi nov rok za oddajo prijav za sodelovanje. V tem primeru so kandidati, izbrani po prvi objavi, in kandidati, izbrani po drugi objavi, povabljeni v skladu s 67. členom tega zakona. Ta možnost ne posega v pravico naročnika, da zavrne vse ponudbe in začne nov postopek naročanja.
(12) Naročnik v primeru iz desetega in enajstega odstavka tega člena v nadaljevanje postopka ne sme vključiti gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(13) Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu, mora to storiti z uporabo meril za izbor, ki so navedena v obvestilu o naročilu, razpisni dokumentaciji ali drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.
(14) Naročnik lahko od gospodarskih subjektov zahteva, da mu pojasnijo oziroma predložijo dodatna pojasnila k dokumentom, že predloženim v skladu z 32. do 38. členom tega zakona.
(15) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence  gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 32. do 38. člena tega zakona ter 63., 75., 76. in 78. člena ZJN-3. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 72. členom tega zakona in 89. členom ZJN-3, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 32. člena tega zakona ali 75. člena ZJN-3, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
(15) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik zanje ni predložil dokazila sam, lahko naročnik v uradnih evidencah preveri z uporabo enotnega informacijskega sistema iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3.

(1) Naročnik mora iz postopka naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, čigar osnovno sposobnost je preverjal, če je bil ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, opredeljenih v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) ali za primerljiva kazniva dejanja, ki so jih izrekla tuja sodišča:
– terorizem (108. člen KZ-1),
– financiranje terorizma (109. člen KZ-1),
– ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj (110. člen KZ-1),
– novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1),
– spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
– trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1),
– sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
– kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1),
– goljufija (211. člen KZ-1),
– protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
– povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
– oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
– poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
– goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
– preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
– preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
– preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
– ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
– izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
– zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
– zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
– zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
– zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
– nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
– nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
– ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
– ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
– pranje denarja (245. člen KZ-1),
– zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
– uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
– izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
– davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
– tihotapstvo (250. člen KZ-1),
– zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1),
– oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1),
– izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
– jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
– dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
– sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
– dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
– hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami iz 73. člena tega zakona ali 110. člena ZJN-3 ali če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo.«.
V četrtem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
– ima na dan oddaje ponudbe ali prijave neizpolnjene, zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, v višini 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave;
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja iz 110. člena ZJN-3 ali če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri ponudniku ali kandidatu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.
(3) Naročnik mora lahko iz postopka naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če je bilo zanj ugotovljeno na podlagi kakršnih koli dokazov, vključno z zaupnimi viri podatkov, da ni dovolj zanesljiv, da bi lahko izključili grožnje zoper varnost Republike Slovenije.
(4) Naročnik lahko iz postopka naročanja izloči kandidata ali ponudnika, če:
– ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več;
– je v postopku prisilne poravnave ali je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo;
– je v postopku prisilnega prenehanja, je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilnega pre­nehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju;
– je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem, kot je na primer kršitev zakonodaje, ki ureja izvoz obrambne oziroma varnostne opreme;
– je bil spoznan za krivega zaradi hude strokovne ali poklicne napake, kot je na primer kršitev obveznosti varovanja tajnih podatkov ali zanesljivosti oskrbe pri izvajanju prejšnjega naročila, ki je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročnik lahko utemelji;
– je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z do­ločbami 31. do 40. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.
(5) Kadar namerava ponudnik izvesti naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi naročila. Če se naročnik odloči, da mora kandidat ali ponudnik izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka in namerava ponudnik izvesti naročilo s podizvajalcem, mora navedene pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi naročila.
(6) Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali no­silcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena, za katere meni, da so potrebne.
(6) Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena z dokazilom iz uradne evidence. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz tega člena, naročnik sprejme naslednja dokazila:
a) v zvezi s prvim odstavkom tega člena izpis iz ustrezne evidence, kakršna je kazenska evidenca, in izpis ni starejši od štirih mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb, ali je pridobljen najpozneje v 90 dneh od roka za oddajo prijav ali ponudb, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev;
b) v zvezi z izrekom globe zaradi prekrškov iz drugega odstavka tega člena izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi;
c) v zvezi s prvo alinejo četrtega odstavka tega člena potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi.«.
(7) V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena, za katere meni, da so potrebne.
(7) (8) Če kandidat ali ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pri­dobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom. Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka šestega in sedmega odstavka tega člena, lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, če je vrednost celotnega naročila, za katerega se vodi postopek naročanja, enaka ali večja od vrednosti od katere dalje mora naročnik naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
(8) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz šestega in sedmega odstavka tega člena.
(9) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, obvesti Evropsko komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(9) (10) Naročnik ne glede na določila četrtega odstavka tega člena iz postopka javnega naročanja ne sme izločiti kandidata ali ponudnika, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.

(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke o njenih elementih, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev tega naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter njihovo vrednostno utemeljitev. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
1. ekonomičnost proizvodnega procesa, ponujene storitve ali načina gradnje;
2. izbrane tehnične rešitve oziroma izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri dobavi blaga, opravljanju storitev ali izvedbi gradnje;
3. izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;
4. skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju dobave blaga oziroma izvedbe storitev ali gradenj;
5. možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila, in izločiti ponudbo, če ugotovi, da je neobičajno nizka.
(2) Naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, lahko naročnik tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom in če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in Evropsko komisijo.
(4) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi, kot jih opredeljuje drugi odstavek 3. člena ZJN-3, jo mora zavrniti.

(1) Vrste objav so:
1. predhodno informativno obvestilo za naročila na obrambnem in varnostnem področju,
2. obvestilo o naročilu na obrambnem in varnostnem področju,
3. obvestilo o oddaji naročila na obrambnem in varnostnem področju,
4. obvestilo o naročilu na obrambnem in varnostnem področju po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
5. obvestilo o oddaji naročila na obrambnem in varnostnem področju po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
6. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
7. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
8.  črtano,
9. obvestilo o naročilu za podizvajalce.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z naročili pošlje v objavo na portal javnih naročil ter v obvestilu iz 1., 2., 3., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka navede, ali se obvestilo, upoštevaje njegovo vrednost, pošlje v objavo tudi Uradu za publikacije Evropske unije. Izbrani ponudnik pošlje v objavo na portal javnih naročil obvestilo iz 9. točke prejšnjega odstavka in v njem navede, da se obvestilo pošlje v objavo tudi Uradu za publikacije Evropske unije. Obvestilo, v katerem je navedeno, da se pošlje v objavo tudi Uradu za publikacije Evropske unije, se slednjemu pošlje v objavo elektronsko prek portala javnih naročil.
(3) Nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka tega člena, določa Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah, in ga določi vlada z uredbo je določen v Prilogi IV Direktive 2009/81/ES, razen za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi, kar določi vlada z uredbo. Naročnik, v primeru obvestila iz 9. točke prvega odstavka tega člena pa izbrani ponudnik, lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.

(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 842/2011 z dne 19. avgusta 2011 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1564/2005 (UL L št. 222 z dne 27. 8. 2011, str. 1).
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih Evropska komisija določi na podlagi prvega odstavka 32. člena Direktive 2009/81/ES, razen za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki mora imeti obliko standardnega obrazca, ki ga z uredbo določi vlada.
(2) Objave mora naročnik, v primeru obvestila iz 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena pa izbrani ponudnik, poslati na portal javnih naročil elektronsko in v predpisani obliki. Na portalu javnih naročil se obvestila objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju v objavo.
(3) Obvestilo o naročilu se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske unije se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
(4) Stroški objavljanja na portalu javnih naročil se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja v Uradnem listu Evropske unije pa iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.

(1) Naročnik pošlje v objavo obvestilo o oddaji naročila iz 3. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona, kadar odda naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu, obvestilo o oddaji naročila iz 5. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona pa, kadar odda naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) V primeru naročila storitev s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B naročnik objavi obvestilo o oddaji naročila iz 3. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona in v njem navede, ali soglaša z objavo njegove vsebine.
(3) Naročnik mora obvestilo o oddaji naročila poslati v objavo najpozneje v 48 dneh po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma oziroma najpozneje v 48 dneh po pravnomočnosti odločitve iz prvega do tretjega odstavka 77. člena tega zakona.
(4) Naročniku ni treba objaviti tistih informacij v zvezi z naročilom, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ali bi škodila poslovnim interesom gospodarskih subjektov, ali bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(5) Naročnik v obvestilu o oddaji naročila označi, ali želi podatke, ki jih v skladu z 82. členom tega zakona posreduje za potrebe statistike, objaviti.