Uradni list RS, št. 4/2023 z dne 13.01.2023
Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja
DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
11.b Delovni čas in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev
44.e člen
Polni delovni čas visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).
Visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec v okviru svojega delovnega mesta izvaja neposredno pedagoško obveznost (v nadaljnjem besedilu: n.p.o.), posredno pedagoško delo (p.p.d.), osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo (v nadaljnjem besedilu: r.u.s.) ter sodelovanje pri upravljanju (v nadaljnjem besedilu: s.u.).
P.p.d. obsega priprave na n.p.o., preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in pripravo študijskih gradiv.
R.u.s. obsega temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, oziroma ustvarjalno in poustvarjalno umetniško delo in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničujeta poslanstvo visokošolskega zavoda in akademski ugled.
S.u. obsega sodelovanje v delu komisij ter organov upravljanja univerze in njenih članic oziroma samostojnega visokošolskega zavoda.
N.p.o., v obsegu, kot jo določa zakon, je število kontaktnih ur v trajanju 45 minut, ki jih predvidevajo študijski programi in jih mora visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec opraviti v okviru polnega delovnega časa.
N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:
– za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do šest ur tedensko,
– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
– za asistenta deset ur tedensko,
– za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko.
N.p.o. visokošolskega učitelja v nazivu docent, izredni ali redni profesor, ki izvaja vaje, se lahko poveča do n.p.o. asistenta in se določi sorazmerno glede na obseg izvajanja vaj.
Visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni ali redni profesor lahko, zato, da izpolni n.p.o., izvaja največ štiri ure vaj, ob pogoju, da ima štiri ure predavanj in seminarjev tedensko.
Predavanja, seminarji ali druge oblike n.p.o., za katere se zahteva naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja, se lahko izvajajo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja. Visokošolski zavod lahko za izvajanje n.p.o. v okviru javne službe sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim sodelavcem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.
Visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec v okviru svojega delovnega mesta izvaja neposredno pedagoško obveznost (v nadaljnjem besedilu: n.p.o.), posredno pedagoško delo (p.p.d.), osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo (v nadaljnjem besedilu: r.u.s.) ter sodelovanje pri upravljanju (v nadaljnjem besedilu: s.u.).
P.p.d. obsega priprave na n.p.o., preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in pripravo študijskih gradiv.
R.u.s. obsega temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, oziroma ustvarjalno in poustvarjalno umetniško delo in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničujeta poslanstvo visokošolskega zavoda in akademski ugled.
S.u. obsega sodelovanje v delu komisij ter organov upravljanja univerze in njenih članic oziroma samostojnega visokošolskega zavoda.
N.p.o., v obsegu, kot jo določa zakon, je število kontaktnih ur v trajanju 45 minut, ki jih predvidevajo študijski programi in jih mora visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec opraviti v okviru polnega delovnega časa.
N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:
– za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do šest ur tedensko,
– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
– za asistenta deset ur tedensko,
– za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko.
N.p.o. visokošolskega učitelja v nazivu docent, izredni ali redni profesor, ki izvaja vaje, se lahko poveča do n.p.o. asistenta in se določi sorazmerno glede na obseg izvajanja vaj.
Visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni ali redni profesor lahko, zato, da izpolni n.p.o., izvaja največ štiri ure vaj, ob pogoju, da ima štiri ure predavanj in seminarjev tedensko.
Predavanja, seminarji ali druge oblike n.p.o., za katere se zahteva naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja, se lahko izvajajo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja. Visokošolski zavod lahko za izvajanje n.p.o. v okviru javne službe sklene pogodbo obligacijskega prava z visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim sodelavcem samo, če so predhodno izčrpane vse možnosti za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.
49.a člen
Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (dnevni počitek).
Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se dnevni počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določata prvi oziroma drugi odstavek tega člena, delavcu zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.
Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se dnevni počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določata prvi oziroma drugi odstavek tega člena, delavcu zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.
49.b člen
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (tedenski počitek). Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
Če mora delavec zaradi organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drugi dan v tednu.
V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se povprečno minimalno trajanje tedenskega počitka zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.
Če mora delavec zaradi organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drugi dan v tednu.
V primerih iz 105.a člena te kolektivne pogodbe oziroma v drugih utemeljenih primerih, povezanih z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z letnim delovnim načrtom, se povprečno minimalno trajanje tedenskega počitka zagotovi v obdobju, ki ni daljše od dveh mesecev.
53.a člen
Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (sobotno leto).
Visokošolski učitelj je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičen do nadomestila plače in je v celoti oproščen pedagoških obveznosti, ki bi jih moral opraviti v tem obdobju.
Stroške dela osebe, ki nadomešča odstotnega visokošolskega učitelja, krije delodajalec.
Visokošolski učitelj je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičen do nadomestila plače in je v celoti oproščen pedagoških obveznosti, ki bi jih moral opraviti v tem obdobju.
Stroške dela osebe, ki nadomešča odstotnega visokošolskega učitelja, krije delodajalec.
105.a člen
Za spremstvo otrok, učencev, mladostnikov oziroma dijakov na eni ekskurziji oziroma dveh športnih dnevih v šolskem letu, če traja ekskurzija ali športni dan več kot osem ur in poteka najmanj 15 km izven kraja sedeža zavoda, pripada delavcu plačilo v višini 50 % cele dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur.
Za spremstvo ali vzgojno-izobraževalno delo, ki traja strnjeno dva ali več dni (tabori, bivanja v naravi, šola v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave ipd.) pripada delavcu plačilo v višini 2,5 dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda.
Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena se izključujeta. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter izplačilo dnevnice se ne izključujejo. Plačili iz prvega in drugega odstavka tega člena ter plačilo terenskega dodatka se izključujejo.
g) Materialni stroški za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev
109.a člen
Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, ki imajo 1. marca tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, imajo pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme, ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
– višina sredstev se določi najmanj v deležu vrednosti ene mesečne bruto plače izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta v najvišjem nazivu, ki ga je upravičenec dosegel. Če visokošolski zavod z internim aktom določi višji znesek teh sredstev, mora za vse upravičence znotraj zavoda upoštevati enak delež vrednosti bruto plače;
– v prvem letu se za določitev obsega sredstev kot minimalni delež vrednosti bruto plače določi 0,6 bruto plače. Delež se vsakoletno proporcionalno revalorizira glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna.
– višina sredstev se določi najmanj v deležu vrednosti ene mesečne bruto plače izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta v najvišjem nazivu, ki ga je upravičenec dosegel. Če visokošolski zavod z internim aktom določi višji znesek teh sredstev, mora za vse upravičence znotraj zavoda upoštevati enak delež vrednosti bruto plače;
– v prvem letu se za določitev obsega sredstev kot minimalni delež vrednosti bruto plače določi 0,6 bruto plače. Delež se vsakoletno proporcionalno revalorizira glede na nominalno rast raziskovalnega proračuna.
Povezani predpisi
