Državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije imajo pravico do poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so ob vpisu sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov dijaka rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v poklicno in strokovno izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji ali so se v Republiki Sloveniji prvič vključili v deveti razred osnovne šole in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v srednješolsko izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake iz prejšnjega odstavka, ki so po zaključenem tečaju uspešno opravili preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2 in želijo dodatno pomoč, šola organizira dodatne ure slovenščine. Za dijake, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine, šola organizira dodatne ure slovenščine, ki so zanje obvezne.
Dijaki iz petega odstavka tega člena, ki ob zaključku šolskega leta ne dosegajo znanja, potrebnega za pozitivno oceno iz predmeta slovenščina, in niso v zaključnem letniku, so lahko prvo leto izobraževanja neocenjeni iz tega predmeta in napredujejo v naslednji letnik. O tem odloči ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora.

Pri izbiri kandidatov iz prejšnjega člena se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, rezultati državnih tekmovanj v znanju ter znanja oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.
Pri izbiri kandidatov iz prejšnjega člena se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine (oziroma italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika na narodno mešanih območjih) v devetem razredu osnovne šole. Kot dodatno merilo se lahko upoštevajo tudi posebni vpisni pogoji, določeni v izobraževalnem programu, v katerega se kandidat vpisuje.
Ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka imajo prednost kandidati, ki imajo sklenjeno individualno učno pogodbo.
Merila za izbiro kandidatov določi minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.
Merila za izbiro kandidatov se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Merila za izbiro kandidatov v izrednem izobraževanju določi šola.

Učna pogodba obsega:
– osebno ime, dan, datum in kraj rojstva, stalno bivališče dijaka in staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka, če je dijak mladoleten,
– predhodno izobrazbo dijaka,
– naziv, sedež in vrsto dejavnosti delodajalca, ki sklepa učno pogodbo,
– naziv poklicne izobrazbe, za katero se dijak izobražuje,
– pričetek in trajanje izobraževanja,
– poklicne zmožnosti, ki si jih dijak pridobiva s praktičnim usposabljanjem v skladu z izobraževalnim programom,
– časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom v obsegu, predvidenem z izobraževalnim programom,
– osebno ime delavca z ustrezno izobrazbo, ki je mentor dijaka,
– obseg izobraževalnega dela v šoli,
– pogoje, pod katerimi se učna doba podaljša zaradi neizpolnjenih obveznosti dijaka v šoli,
– dolžnosti delodajalca,
– nagrado, ki jo prejema dijak,
– določbo o pravici dijaka do prehrane med delom ali do povračila stroškov dijaku za prehrano med delom,
– obveznosti delodajalca v primeru, če razdre učno pogodbo v nasprotju z zakonom, ter v primeru, če dijak razdre učno pogodbo zaradi neizpolnjenih dolžnosti delodajalca,
– obvezo, da delodajalec ne bo obremenjeval dijaka z deli, ki niso povezana z njegovim praktičnim usposabljanjem,
– davčno številko dijaka in njegovo enotno matično številko občana (EMŠO),
– druge dolžnosti in pravice dijaka, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

Dolžnosti delodajalca, ki sklene učno pogodbo, so zlasti, da:
– dijaku omogoči usposabljanje za pridobitev poklicne izobrazbe,
– skrbi, da bo dijak redno obiskoval šolo in druge obvezne oblike izobraževalnega dela,
– dijaku poleg počitnic v skladu s tem zakonom omogoči še najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit,
– dijaku izplačuje dogovorjeno nagrado,
– dijaku zagotovi prehrano med delom ali mu izplača povračilo stroškov za prehrano med delom,
– skrbi za varnost pri delu in za zdravje dijaka,
– dijaka seznani s predpisi o varnosti pri delu,
– skrbi za dobre medsebojne odnose med delavci in dijaki,
– nadzoruje, kako dijak vodi predpisano dokumentacijo o praktičnem usposabljanju z delom,
– izpolnjuje druge, s pogodbo dogovorjene obveznosti.
Delodajalec lahko nalaga dijaku le tista dela, ki zagotavljajo pridobitev poklicnih zmožnosti v skladu z izobraževalnim programom.

V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s panožno kolektivno pogodbo za ustrezno dejavnost oziroma drugimi predpisi.
V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, ali drugimi predpisi in pravico do prehrane med delom, ki mu jo delodajalec zagotovi na enak način kot svojim zaposlenim.
Če delodajalec dijaku ne zagotovi prehrane med delom in v kolektivni pogodbi, ki velja za delodajalca, ni določena višina povračila stroškov za prehrano za dijake, izplača delodajalec dijaku povračilo stroškov za prehrano najmanj v višini cene malice, ki jo določa zakon, ki ureja šolsko prehrano.
Nagrado iz prvega odstavka tega člena in povračilo stroškov za prehrano iz prejšnjega odstavka delodajalec dijaku izplača najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Organizirano izobraževalno delo obsega:
– teoretični pouk z vajami,
– praktični pouk,
– praktično usposabljanje z delom,
– interesne dejavnosti,
– strokovne ekskurzije,
– samostojno delo dijakov,
– drugo izobraževalno delo, ki ga določa izobraževalni program.
Teoretični pouk za dijake lahko obsega, brez športne vzgoje in italijanščine v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, največ 30 ur tedensko, obseg vseh oblik izobraževalnega dela pa ne sme presegati 36 ur tedensko.
Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk splošnoizobraževalnih predmetov,
– pouk strokovnih modulov,
– praktično usposabljanje z delom,
– obveznosti odprtega kurikuluma,
– druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela.
Pouk splošnoizobraževalnih predmetov in pouk strokovnoteoretičnih vsebin v sklopu strokovnih modulov in odprtega kurikuluma za dijake obsegata brez športne vzgoje in italijanščine v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri največ 30 ur tedensko, obseg vseh oblik izobraževalnega dela pa ne sme presegati 36 ur tedensko.

Ne glede na določbe 81 80. člena tega zakona, o zahtevi za varstvo pravic v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka, odloča svet šole.
Svet šole odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka s tajnim glasovanjem, z večino članov vseh članov.
Zoper odločitev sveta je možno sprožiti upravni spor.

Z globo od 200 do 3000 eurov se kaznuje za prekršek šola in z globo od 100 do 300 eurov odgovorna oseba šole, če:
– ne upošteva soglasja ministra o obsegu vpisa (27. člen),
– ne upošteva vpisnih pogojev, meril in vpisnega postopka (22., 23., 24., 25., 26., 27., 30. in 46. člen),
– podaljša status dijaka v nasprotju z zakonom (49. člen),
– izključi dijaka iz šole brez utemeljenega razloga (56.a člen),
– ne pripravi oziroma ne izvaja osebnega izobraževalnega načrta za dijaka v skladu z zakonom (57. člen),
– ne izda predpisane šolske javne listine o uspehu na predpisan način in v predpisanem roku (75. člen).
Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek šola in z globo 100 eurov odgovorna oseba šole, če dijakov ne seznani z dokumenti in podatki v zvezi z organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela oziroma v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti dijakov (68. člen).
Z globo od 200 do 3000 eurov se kaznuje za prekršek zbornica in z globo od 100 do 300 eurov odgovorna oseba zbornice, če:
– verificira učno mesto v nasprotju z minimalnimi pogoji in pogoji glede mentorja (peti odstavek 31. člena in 31.a člen),
– ne posreduje podatkov v centralni register učnih mest (32.b člen),
– ne vodi registra učnih pogodb (35. člen).
Z globo od 200 do 3000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec in z globo od 100 do 300 eurov odgovorna oseba delodajalca, če dijaku na praktičnem usposabljanju z delom:
– ne izplača nagrade v skladu s prvim in tretjim odstavkom 42. člena tega zakona,
– ne zagotovi prehrane med delom v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona ali mu ne povrne stroškov za prehrano v skladu z drugim in tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.
Za prekrške, določene v drugi, peti in šesti alineji prvega odstavka tega člena in za prekrška iz četrtega odstavka tega člena, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje informatizirano zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona, ter informatizirano zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona.
Za obe zbirki iz prejšnjega odstavka zagotavlja osebne podatke iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona osnovna šola, ki jo obiskuje kandidat, ki se prijavlja za vpis.
Osnovna šola za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja tudi podatke iz druge do šeste alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona, razen dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja skladno z merili za vpis iz šeste alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona, ki se prenesejo iz evidence učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ki jo vodi Državni izpitni center. Podatke iz prve in sedme do enajste alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja srednja šola.
Podatke iz drugega odstavka 86. člena tega zakona za zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove zagotavljajo dijaški domovi.
Podatki v zbirkah iz prvega odstavka tega člena se obdelujejo za namen izvedbe vpisnega postopka.
Podatki v obeh zbirkah se hranijo trajno.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco prijavljenih v srednje šole, ki vsebuje:
– podatke prijavljenih kandidatov, ki se zagotavljajo na podlagi šestega odstavka 135.c člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI),
– podatke o e-naslovu, telefonski številki in davčni številki kandidata iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavlja srednja šola za svoje kandidate,
– podatke o obveznih tujih jezikih iz osnovne šole iz pete alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavlja osnovna šola za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja,
– podatke o starših (osebno ime, prebivališče, telefonska številka, e-naslov in davčna številka) iz prve alineje, o ponavljanju letnika iz sedme alineje, o preusmeritvi v drug program iz osme alineje, o usmerjanju mladostnikov s posebnimi potrebami iz devete alineje, o prenosu prijave iz desete alineje in o programu, na katerega se prijavlja, iz enajste alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavlja srednja šola za svoje kandidate.
Za izvedbo vpisnega postopka se iz evidence učencev za prijavo na nacionalno preverjanje znanja, obveščanje učencev o dosežkih na nacionalnem preverjanju znanja in za vpis v srednje šole (Evidenca ministrstvo-NPZ) v evidenco prijavljenih v srednje šole s povezovanjem z uporabo EMŠO prenesejo podatki o zaključnih ocenah učencev v zaključnem razredu osnovne šole in dosežkih učencev na nacionalnem preverjanju znanja.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco prijavljenih in vpisanih v dijaške domove, ki vsebuje:
– podatke prijavljenih kandidatov, ki se zagotavljajo na podlagi šestega odstavka 135.c člena ZOFVI,
– podatke o e-naslovu, telefonski številki in davčni številki kandidata iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavlja dijaški dom za svoje kandidate in vpisane dijake,
– podatke o prenosu prijave in o programu, na katerega se dijak prijavlja, iz desete in enajste alineje četrtega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje kandidate,
– podatke o vpisanih dijakih iz 2. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje udeležence,
– podatke o starših oziroma porokih nastanitvene pogodbe (osebno ime, prebivališče, telefonsko številko, e-naslov in davčno številko) in podatke o izdanih odločbah o subvenciji oskrbnine iz drugega odstavka 86. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje udeležence.
Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti se iz evidence prijavljenih v srednje šole s povezovanjem z uporabo EMŠO v evidenco prijavljenih in vpisanih v dijaške domove posredujejo podatki o imenu in sedežu šole ter izobraževalnem programu in letniku, v katerega se je dijak prijavil oziroma vpisal.
Podatki v evidencah iz prvega in tretjega odstavka tega člena se obdelujejo za namen izvedbe vpisnega postopka in zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delovanje dijaških domov in sofinanciranje oskrbnin za bivanje v dijaških domovih. Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, pri načrtovanju politik in pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki iz evidenc iz prvega in tretjega odstavka tega člena obdelujejo v anonimizirani obliki.
Podatki se v evidenci prijavljenih v srednje šole hranijo deset let od zaključka vpisnega postopka prijavljenih, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki. V evidenci prijavljenih in vpisanih v dijaške domove se podatki hranijo eno leto po zaključku šolskega leta, v katerem je dijak prenehal z bivanjem v dijaškem domu, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za statistične in analitične raziskave, v nenanonimizirani obliki pa jih je dopustno posredovati le državnim organom, ki imajo za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo podlago v zakonu.