Državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja v gimnazijah pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so ob vpisu sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov dijaka rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v gimnazijsko izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji ali so se v Republiki Sloveniji prvič vključili v deveti razred osnovne šole in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v gimnazijsko izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake iz prejšnjega odstavka, ki so po zaključenem tečaju uspešno opravili preizkus znanja slovenščine po Skupnem jezikovnem okviru na ravni A2 in želijo dodatno pomoč, šola organizira dodatne ure slovenščine. Za dijake, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine, šola organizira dodatne ure slovenščine, ki so zanje obvezne.
Dijaki iz petega odstavka tega člena, ki ob zaključku šolskega leta ne dosegajo znanja, potrebnega za pozitivno oceno iz predmeta slovenščina, in niso v zaključnem letniku, so lahko prvo leto izobraževanja neocenjeni iz tega predmeta in napredujejo v naslednji letnik. O tem odloči ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora.

Šola zagotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela po načelu samoevalvacije. Kazalnike kakovosti šole v okviru letnega delovnega načrta šole določi svet šole na predlog strokovnega tima za kakovost.
Strokovni tim za kakovost ima pet članov, ki jih imenuje svet šole na predlog ravnatelja. Mandat strokovnega tima za kakovost traja štiri leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana strokovnega tima za kakovost večkrat.
Strokovni tim za kakovost ugotavlja in spremlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela šole v skladu s sprejetimi kazalniki, strokovnimi usmeritvami in predpisi.
Strokovni tim za kakovost v sodelovanju z ravnateljem vsako leto pripravi poročilo o samoevalvaciji, ki je del poročila o izvedbi letnega delovnega načrta, in ga objavi na spletni strani šole. Ravnatelj enkrat letno poroča svetu šole o zagotavljanju kakovosti.

Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister.
Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobraževanje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju in dosežki nacionalnega preverjanja znanja iz matematike in slovenščine (oziroma italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika na narodno mešanih območjih) v devetem razredu osnovne šole. Kot dodatno merilo se lahko upoštevajo tudi posebni vpisni pogoji, določeni v izobraževalnem programu, v katerega se kandidat vpisuje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in dosega najmanj 90 odstotkov točk po merilih, potrebnih za vpis.

Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
– obvezne izbirne vsebine,
– strokovne ekskurzije,
– praktični pouk in druge oblike praktičnega dela,
– pripravo seminarskih nalog in
– druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.
Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
– druge oblike samostojnega ali skupinskega dela in
– druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela.
Pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin drugih oblik samostojnega in skupinskega dela po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.

O uresničevanju pravic in obveznosti dijaka odločajo strokovni organi šole v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
O pritožbi v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka odloča svet šole, o vseh drugih pritožbah pa pritožbena komisija Komisija za varstvo pravic.
Pritožbena organa odločata na svojih sejah z večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem. Način odločanja pritožbenih organov se podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet šole.
Učitelji, ki so člani sveta šole, se izločijo iz odločanja organa prve stopnje, tako da se njihovi glasovi ne štejejo pri ugotavljanju izida glasovanja.
Odločitev pritožbene komisije Komisije za varstvo pravic oziroma sveta šole je dokončna.
Zoper odločitev sveta šole je možno sprožiti upravni spor.

Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja.
Mandat pritožbene komisije traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritožbene komisije večkrat.
Če je član pritožbene komisije odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v postopku varstva pravic pred pritožbeno komisijo izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik pritožbene komisije, o izločitvi predsednika pritožbene komisije pa svet šole.
Komisija za varstvo pravic ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole. Člane in predsednika komisije za varstvo pravic ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja.
Mandat komisije za varstvo pravic traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko za člana imenovana večkrat.
Če je član komisije za varstvo pravic odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v postopku pred komisijo za varstvo pravic izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik komisije za varstvo pravic, o izločitvi predsednika pa svet šole.

Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje informatizirano zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, ter informatizirano zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona.
Za obe zbirki iz prejšnjega odstavka zagotavlja osebne podatke iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona osnovna šola, ki jo obiskuje kandidat, ki se prijavlja za vpis.
Osnovna šola za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja tudi podatke iz druge do šeste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, razen dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja skladno z merili za vpis iz šeste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, ki se prenesejo iz evidence učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ki jo vodi Državni izpitni center. Podatke iz prve in sedme do enajste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja srednja šola.
Podatke iz drugega odstavka 42. člena tega zakona za zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove zagotavljajo dijaški domovi.
Podatki v zbirkah iz prvega odstavka tega člena se obdelujejo za namen izvedbe vpisnega postopka.
Podatki v obeh zbirkah se hranijo trajno.
Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco prijavljenih v srednje šole, ki vsebuje:
– podatke o prijavljenih kandidatih za vpis, ki se zagotavljajo na podlagi šestega odstavka 135.c člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI),
– podatke o e-naslovu, telefonski številki in davčni številki kandidata iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavlja srednja šola za svoje kandidate,
– podatke o obveznih tujih jezikih iz osnovne šole iz pete alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih osnovna šola zagotavlja za svoje udeležence vzgoje in izobraževanja,
– podatke o starših (osebno ime, prebivališče, telefonska številka, e-naslov in davčna številka) iz prve alineje, o ponavljanju letnika iz sedme alineje, o preusmeritvi v drug program iz osme alineje, o usmerjanju mladostnikov s posebnimi potrebami iz devete alineje, o prenosu prijave iz desete alineje in o programu, na katerega se prijavlja, iz enajste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavlja srednja šola za svoje kandidate.
Za izvedbo vpisnega postopka se iz evidence učencev za prijavo na nacionalno preverjanje znanja, obveščanje učencev o dosežkih na nacionalnem preverjanju znanja in za vpis v srednje šole (Evidenca ministrstvo-NPZ) v evidenco prijavljenih v srednje šole s povezovanjem z uporabo EMŠO prenesejo podatki o zaključnih ocenah učencev v zaključnem razredu osnovne šole in dosežkih učencev na nacionalnem preverjanju znanja.
Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco prijavljenih in vpisanih v dijaške domove, ki vsebuje:
– podatke prijavljenih kandidatov, ki se zagotavljajo na podlagi šestega odstavka 135.c člena ZOFVI,
– podatke o e-naslovu, telefonski številki in davčni številki kandidata iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavlja dijaški dom za svoje kandidate in vpisane dijake,
– podatke o prenosu prijave in o programu, na katerega se dijak prijavlja iz desete in enajste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje kandidate,
– podatke o vpisanih dijakih iz 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje udeležence,
– podatke o starših oziroma porokih nastanitvene pogodbe (osebno ime, prebivališče, telefonsko številko, e-naslov in davčno številko) in podatke o izdanih odločbah o subvenciji oskrbnine iz drugega odstavka 42. člena tega zakona, ki jih zagotavljajo dijaški domovi za svoje udeležence.
Za zagotavljanje točnosti in ažurnosti se iz evidence prijavljenih v srednje šole s povezovanjem z uporabo EMŠO v evidenco prijavljenih in vpisanih v dijaške domove posredujejo podatki o imenu in sedežu šole ter izobraževalnem programu in letniku, v katerega se je dijak prijavil oziroma vpisal.
Podatki v evidencah iz prvega in tretjega odstavka tega člena se obdelujejo za namen izvedbe vpisnega postopka in zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delovanje dijaških domov in sofinanciranje oskrbnin za bivanje v dijaških domovih. Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, pri načrtovanju politik in pri izdelavi statističnih analiz se osebni podatki iz evidenc iz prvega in tretjega odstavka tega člena obdelujejo v anonimizirani obliki.
Podatki se v evidenci prijavljenih v srednje šole hranijo deset let od zaključka vpisnega postopka prijavljenih, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki. V evidenci prijavljenih in vpisanih v dijaške domove se podatki hranijo eno leto po zaključku šolskega leta, v katerem je dijak prenehal z bivanjem v dijaškem domu, potem se arhivirajo. Arhivirani podatki se lahko v anonimizirani obliki uporabljajo za statistične in analitične raziskave, v nenanonimizirani obliki pa jih je dopustno posredovati le državnim organom, ki imajo za njihovo pridobitev in nadaljnjo obdelavo podlago v zakonu.