(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, niso dolžni biti na razpolago. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela skuša stopiti v stik z delavcem v primerih, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces ali bi lahko delodajalcu nastala večja premoženjska škoda.
(2) Delodajalci v zvezi s pravico do odklopa zagotavljajo naslednje ukrepe, na primer:
– možnost delavca, da vključi avtomatski odzivnik z napotilom na sodelavca v nujnih primerih v primeru daljše odsotnosti delavca,
– uporaba elektronske pošte in podobnih oblik komuniciranja v službene namene na način, ki v kar najmanjši meri posega v čas izrabe počitka delavca in v čas njegovih upravičenih odsotnosti z dela,
– ureditev nadomeščanja oziroma zamenjavo za posameznega delavca v primeru načrtovane odsotnosti,
– spodbujanje kulture, ki ceni ter spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
(3) Delavec, ki se v času uresničevanja pravice do odklopa ne odzove na prejeto pošto, klice in druge pozive delodajalca izven delovnega časa, ne sme trpeti škodljivih posledic s strani delodajalca.
(4) Pri posameznem delodajalcu se s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s splošnim aktom delodajalca lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa, pri čemer se mora upoštevati posebnosti in zahteve dejavnosti podjetja.

(1) Delavcu pripada 20 dni osnovnega letnega dopusta.
(2) Delavcu poleg osnovnega letnega dopusta pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za sledeče kriterije:

– Nočno delo                       1 dan
– Tri izmensko delo                1 dan
– Štiri izmensko delo              2 dni
– Invalidi in delavci z najmanj 60
% telesno okvaro                   3 dni
– Za otroke, ki potrebujejo
posebno nego in varstvo v skladu s
predpisi, ki urejajo družinske
prejemke                           3 dni
– Starejši delavci                 3 dni
– Za vsakega otroka, ki še ni
dopolnil 15 let starosti           1 dan
– Delavci, ki še niso dopolnili 18
let                                7 dni
– Delovna doba pri zadnjem         1 dan na vsakih 8 let
delodajalcu                        (vendar prvi dodatni dan
                                   šele za 16 let)
– Zahtevnost dela                  se dogovori pri
                                   delodajalcu.

(3) Dodatni dnevi letnega dopusta za nočnega delavca in izmenskega delavca se med seboj ne izključujejo.
(4) Delodajalec v sodelovanju s sindikatom določi pogoje za priznanje pravice do dodatnega letnega dopusta iz naslova zahtevnosti dela.
(5) V podjetniški kolektivni pogodbi, v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni letnega dopusta, kot so npr. zahtevnost dela, izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno.
(6) Delavec, ki je v letu 2013 pri delodajalcu, ki mu odmerja letni dopust, pridobil pravico do dodatnega letnega dopusta zaradi dopolnjene starosti 50 let, ohrani to pravico, vendar največ v odmeri oziroma obsegu 3 dni. Navedena pravica do dodatnega LD se izključuje z zakonsko pravico do dodatnih dni LD za starejše delavce.
(7) Odmerjeni letni dopust ne sme presegati 32 dni, če iz prehodnih določb ne izhaja drugačna odmera.
(8) Delavcu je po tej kolektivni pogodbi v prehodnem obdobju do vključno leta 2016 odmerjen letni dopust v trajanju, ki je od dopusta, odmerjenega delavcu za leto 2013, krajši za:

– v letu 2014       največ 3 dni,
– v letu 2015       največ 5 dni,
– v letu 2016       največ 6 dni.