Za delo sindikata mora biti zagotovljeno:
– vsakemu delavcu – članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku;
– sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 50 ur letno za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata na ravni republike. Ure sindikalnega zaupnika za sodelovanje pri organih delodajalca, ko le-ti odločajo o materialnih in socialnih pravicah zaposlenih v zdravstveni negi, ne štejejo v kvoto ur, namenjenih za delo sindikata. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu skupno število plačanih ur, za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata pri delodajalcu in ne manjše kot 50 ur;
– sindikalnemu zaupniku se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali pa se mu povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času;
– vsakemu delavcu, članu sindikata, 3 ure letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku,
– sindikalnim zaupnikom najmanj 3 plačane ure letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 75 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike, sodelovanje sindikalnih zaupnikov (predsednikov sindikata) v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in čas za sodelovanje v organih zavoda. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata v zavodu in ne manjše kot 75 ur.
– delodajalec je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi sindikat. Za tako plačano število ur se sorazmerno zmanjšajo pravice koriščenja ur sindikalnega zaupnika pri delodajalcu, vendar ne na manj kot 10 ur letno;
– sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikalne enote) pripadajo trije dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in plačila stroškov za izobraževanje;
– okvirni režim izrabe ur za delo sindikalnega zaupnika sindikat dogovori z organi delodajalca. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi sindikata ter zahteve delovnega procesa;
– delodajalec zagotovi sindikatu strokovno pomoč in druge pogoje (prostor, administrativno delo, tehnično pomoč – telefon, telefaks, razmnoževanje ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika;
– delodajalec zagotavlja sindikatu obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo;
– delodajalec zagotavlja prost vstop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi predhodnega obvestila;
– delodajalec zagotavlja svobodo sindikalnega obveščanja in širjenje sindikalnega tiska.

(1) Pri razporejanju delovnega časa zaposlenih v zdravstveni negi se delavca razporeja na delo tako, da ima pravico do odsotnosti z dela na dan praznika, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, in drug z zakonom določen dela prost dan (v nadaljnjem besedilu: praznik) s pravico do nadomestila plače, razen:
– v primeru, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik,
– če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja, da delavec na dan praznika, ne bi imel delovne obveznosti.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka. Če je delavcu ta pravica kršena, mu je delodajalec dolžan pri obračunu plače za mesec december posameznega koledarskega leta izplačati odmeno za manjkajoče ure praznovanja, pri čemer je treba za namen izračuna števila manjkajočih ur praznovanja upoštevati, da en dan praznovanja s pravico do nadomestila plače, do katerega so upravičeni zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa, znaša 8 ur. Osnova za izračun denarnega nadomestila je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru posameznega koledarskega leta.
(3) Delodajalec lahko delavcu pravico do odsotnosti z dela na dan praznika iz prvega odstavka tega člena omeji in ga izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan praznika, vendar največ na 8 takšnih dni letno. Na podlagi pisnega soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika, za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka.
(4) Delavec je lahko razporejen na delo na največ 28 nedelj letno. V to število so vštete tudi nedelje prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj poveča za v soglasju navedeno število.
(5) Delodajalec izvede razpored delavcev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 1. januarja 2020. Če delodajalec razporeda do 1. januarja 2020 ne izvede, mora pripraviti kadrovski načrt zaposlovanja za njegovo realizacijo.

Zaposleni ima pravico do letnega dopusta, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega.
Če zaposleni v koledarskem letu ne izpolni pogoja nepretrganega dela 6 mesecev, ima pravico do dopusta, ki je sorazmeren času, prebitem na delu. Letni dopust se takemu delavcu izračuna tako, da se najprej ugotovi dopust, ki bi ga zaposleni imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega dela, nato pa se to število deli z 12 meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je zaposleni že izpolnil pri delodajalcu.
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
Kriterij zavarovalne dobe oziroma določene starosti se upošteva zaposlenemu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

1. Zaposlenemu pripada glede na delovno dobo:

– do 3 let                18 dni
– nad 3 do 7 let          19 dni
– nad 7 do 10 let         20 dni
– nad 10 do 15 let        21 dni
– nad 15 do 20 let        22 dni
– nad 20 do 25 let        23 dni
– nad 25 let              24 dni

2. Za zahtevnost dela pripada:

– za III. tarifno skupino          2 dni
– za V. tarifno skupino            3 dni
– za VI. tarifno skupino           4 dni
– za VII. tarifno skupino          5 dni

3. Zaposlenemu se glede na delovne pogoje, v katerih pretežno opravlja delo, letni dopust poveča za:

– hrup in vibracije                                        1 dan
– prah                                                     1 dan
– večje obremenitve vida (mikroskop,
monitor, ultrazvok, računalnik)                            1 dan
– neugodne klimatske razmere
(mikro- in makroklima, temperatura,
gibanje zraka, vlaga)                                      1 dan
– nevarnost infekcije                                      1 dan
– delo s kemikalijami (razen citostatikov)                 1 dan
– večje fizične obremenitve
(dvigovanje, prenašanje težjih bremen,
prisilna drža)                                             1 dan

Število dni dopusta po tej točki se sešteva, vendar znaša največ 3 dni. Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji, delodajalec opredeli v aktu u sistemizaciji na podlagi analize delovnih mest.

4. Zaposlenemu se letni dopust poveča za:

– delo v prosekturi                                       10 dni
– delo v intenzivni terapiji III                           4 dni
– delo v intenzivni negi in terapiji I in II
ter v operacijski sobi in urgentni službi                  2 dni
– delo v posebnih pogojih (dežurstvo,
izmensko delo, terensko delo)                              2 dni

5. Zaposlenemu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno-delovnih centrih:

ali prizadetimi osebami                                   15 dni
– za delo s težje motenimi ali prizadetimi
osebami                                                   10 dni
– za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi
osebami                                                    5 dni
– za delo z lažje motenimi ali prizadetimi
osebami                                                    2 dni

6. Glede na zdravstvene in socialne razmere se letni dopust poveča za:

– za vsakega otroka do 15. leta starosti                   1 dan
– pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo
vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje
v zdravstveni ustanovi, oziroma bolezni,
ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje                 1 dan
– invalidu II. kategorije                                  3 dni
– invalidu III. kategorije                                 2 dni
– zaposlenemu, ki neguje in varuje
zmerno ali težje telesno prizadeto osebo,
težje ali težko duševno prizadeto osebo                    5 dni
– zaposlenemu z najmanj 60% telesno okvaro                 5 dni

7. Zaposlenemu, ki dopolni 50 55 let,

se letni dopust poveča za                                  5 dni

8. Zaposlenemu se glede na delo s citostatiki letni dopust poveča za:

----------------------------------------------------------------
Opravila                                 Izpostavljenost
                                      Min.   Srednja      Max.
----------------------------------------------------------------
A)   Čiščenje kontaminirane
     bolnikove okolice              1 dan      2 dni     3 dni
B)   Zdravstvena nega bolnikov,
     ki prejemajo citostatike       1 dan      3 dni     5 dni
C)   Priprava in/ali raztapljanje
     Citostatikov                   1 dan      3 dni     7 dni
D)   Aplikacije citostatikov        1 dan      2 dni     3 dni
----------------------------------------------------------------

Vrednost posameznih alinei lahko seštevamo.
Pod pojmom minimalno se razume 1/3 delovnega časa.
Pod pojmom srednje se razume 1/3 do 2/3 delovnega časa.
Pod pojmom maksimalno se razume stalno delo.

9. Zaposlenemu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča za:
Opravila in izpostavljenost:
A) Dnevno delo z bolniki, ki imajo

aplicirane diagnostične doze izotopov                      1 dan

B) Občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane terapevtske doze izotopov

– občasno delo v prostorih TRT aparatur,
– občasno delo s substancami,
markiranimi z radionuklidi,
– občasno aktivno sodelovanje
pri diagnostičnih RTG postopkih                            2 dni

C) Občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih

virih sevanja                                            3–9 dni

D) Stalno delo v območju virov

 ionizirajočega sevanja                                    18 dni

Alinei pod to točko med seboj ne seštevamo.
Število dni letnega dopusta po točki 8. in 9. se med seboj izključuje.

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osnovna plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, vendar najmanj v višini  30 16. plačnega razreda.
Tako določen izhodiščni količnik se sindikalnemu zaupniku poviša za plačilne razrede iz naslova napredovanja po pravilniku o napredovanju. Na to plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil plač ter prejemkov skupne porabe in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
Sindikalni zaupnik, ne glede na to, ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, ne more prejemati plače iz naslova delovne uspešnosti nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu.
Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.
Sindikalnemu zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu oziroma onemogoči napredovanje (drugi odstavek tega člena), če k takemu ravnanju poda sindikat soglasje v osmih dneh od prejetja direktorjevega predloga.