V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
1. osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
1.a nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;
2. srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
3. srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
4. višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
5. visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
6. visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

(1) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:
1. 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,
2. 25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
3. 35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
4. 30 ur v programu produkcijske šole,
5. največ polni delovni čas za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo,
6. največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,
7. 25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.
(2) V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.
(3) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:
1. spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),
2. spremstva iz 64. člena tega pravilnika,
3. načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,
4. dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,
5. vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika,
6. drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.
(4) Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:
– dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,
– pet vzgojiteljev v vzgojni in stanovanjski skupini,
– do šest vzgojiteljev v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
– 0,5 vzgojitelja v mladinskem stanovanju,
– dva vzgojitelja v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.
(1) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:
1. 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,
2. 25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
3. 35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
4. 30 ur v programu produkcijske šole,
5. največ polni delovni čas za vzgojitelje in vzgojitelje v strokovnem centru za otroke s ČVM, ki opravljajo nočno delo,
6. največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,
7. 25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.
(2) V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.
(3) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:
1. spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),
2. spremstva iz 64. člena tega pravilnika,
3. načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,
4. dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,
5. vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika,
6. drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.
(4) Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:
– dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,
– pet vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v vzgojni in stanovanjski skupini,
– do šest vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
– 0,5 vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v mladinskem stanovanju,
– dva vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.

(1) Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,
– učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,
– učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro,
– učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za tri ure.
(2) Ravnatelju in pomočniku ravnatelja, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu s prejšnjim odstavkom, vendar pomočniku ravnatelja ne pod tri ure pouka.
(3) Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v 1. in zaključnem letniku srednje šole, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

(1) Mentorju pripada za delo s pripravnikom ali drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, dodatek za mentorstvo za štiri ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.
(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

(1) V šoli oziroma v zavodu se za vsak oddelek sistemizira 0,02 delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov. Osnova za sistemiziranje delovnega mesta so čisti in kombinirani oddelki, v strokovnih centrih, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pa tudi skupine vzgojnega programa.
(2) Zavod, ki izvaja prilagojene programe za slepe ali slabovidne, lahko sistemizira še največ tri dodatna delovna mesta.
(3) Zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne, dodatno skupaj sistemizirajo še dve delovni mesti. Zavodi se dogovorijo o obsegu sistemizacije na posameznem zavodu.
(4) Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi na delovno mesto učitelja, vzgojitelja, vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM, knjižničarja ali svetovalnega delavca.