V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
– osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
– nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;
– srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
– srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
– višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so oddelki glasbene šole.
Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja in ravnatelj organizacijske enote v šoli z 9 devetimi ali več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj glasbene šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v glasbenih šolah z devetimi in več oddelki v okviru delovne obveznosti opravi največ pet ur pouka na teden. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z manj kot 9 devetimi  oddelki ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev v skladu s tem pravilnikom.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice za ravnatelja iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov	Učna obveznost	Vodenje knjižnice
do 3 oddelke	11	22
4–6 oddelkov	8	16
7–8 oddelkov	5	10

Ne glede na predpisano učno obveznost lahko ravnatelj opravi največ pet ur pouka tedensko kot povečano učno obveznost. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

V glasbeni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika IV v skladu z naslednjimi merili:

+----------------------------------+--------------------------+
|Število oddelkov                  |  Delež delovnega mesta   |
+----------------------------------+--------------------------+
|do 7                              |           0,25           |
+----------------------------------+--------------------------+
|8 do 13                           |           0,50           |
+----------------------------------+--------------------------+
|14 do 19                          |           0,75           |
+----------------------------------+--------------------------+
|20 do 31                          |           1,00           |
+----------------------------------+--------------------------+
|32 do 45                          |           1,50           |
+----------------------------------+--------------------------+
|46 do 65                          |           2,00           |
+----------------------------------+--------------------------+
|66 in več                         |           2,50           |
+----------------------------------+--------------------------+

Hišnik IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.
V glasbeni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov	Delež delovnega mesta hišnika oziroma tehniškega sodelavca
do 7	0,25
8–13	0,50
14–19	0,75
20–31	1,00
32–45	1,50
46–65	2,00
66 in več	2,50

V glasbenih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika ali tehniškega sodelavca.
Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.

V glasbeni šoli se na 900m2 notranje talne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilke II, v šoli z večjo oziroma manjšo površino pa v ustreznem deležu.
Čistilka II mora imeti končano osnovno šolo.
V glasbeni šoli se na 900 m2 notranje talne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca, v šoli z večjo oziroma manjšo površino pa v ustreznem deležu.
Čistilec II ima končano osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, glasbena šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora glasbena šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.
Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, se lahko ravnatelj z delavcem na podlagi pisnega sporazuma o prenosu pooblastil z delavcem, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi dogovori o izvajanju nalog vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.
Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne.
Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, glasbena šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora glasbena šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.