Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvrševanje:
1. Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 561/2006/ES.
2. Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1161/2014 z dne 30. oktobra 2014 o prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu tehničnemu napredku (UL L št. 311 z dne 31. 10. 2014, str. 19); v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS.
3. Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 165/2014/EU.
4. Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze, sklenjenega v Ženevi 1. julija 1970, ratificiranega z Zakonom o ratifikaciji Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), s protokolom ob podpisu (Uradni list SFRJ, št. 30/74), Zakonom o ratifikaciji sprememb Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) (Uradni list RS, – MP, št. 9/06), Uredbo o ratifikaciji 4. spremembe Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne prevoze (Uradni list RS, – MP, št. 7/07) in z Uredbo o ratifikaciji 5. in 6. spremembe Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne prevoze (Uradni list RS – MP, št. 11/11); v nadaljnjem besedilu: AETR.
Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvajanje:
1. Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1258 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov in glede pristojnosti držav članic, da naložijo kazni za kršitve Uredbe (EU) št. 165/2014, storjene v drugi državi članici ali v tretji državi (UL L št. 2024/1258 z dne 2. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 561/2006/ES);
2. Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/130 z dne 1. februarja 2016 o prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu tehničnemu napredku (UL L št. 25 z dne 2. 2. 2016, str. 46), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS);
3. Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 80/2009, (EU) št. 996/2010 in (EU) št. 165/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju cestnega prometa in letalstva (UL L št. 2024/1230 z dne 29. 4. 2024, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 165/2014/EU);
4. Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze, sklenjenega v Ženevi 1. julija 1970, ratificiranega z Zakonom o ratifikaciji Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), s protokolom ob podpisu (Uradni list SFRJ, št. 30/74), Zakonom o ratifikaciji sprememb Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) (Uradni list RS – MP, št. 9/06), Uredbo o ratifikaciji 4. spremembe Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne prevoze (Uradni list RS – MP, št. 7/07) in z Uredbo o ratifikaciji 5. in 6. spremembe Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne prevoze (Uradni list RS – MP, št. 11/11); v nadaljnjem besedilu: AETR;
5. Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2021, str. 10), zadnjič spremenjenega s Sklepom št. 1/2023 Specializiranega odbora za sodelovanje v programih Unije, ustanovljenega s členom 8(1), točka (s), Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 4. decembra 2023 o sprejetju protokolov I in II ter spremembi Priloge 47 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju (UL L št. 2023/2731 z dne 5. 12. 2023); v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju.

(1) Ta zakon se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 165/2014/EU ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Uredb 561/2006/ES, 3821/85/EGS ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki so se v Republiki Sloveniji dolžne ravnati po Uredbah 561/2006/ES, 3821/85/EGS ali AETR.
(3) Prenehal veljati
(4) Določbe Uredbe 561/2006/ES, ki se nanašajo na posadke, čas vožnje, odmore in čas počitka, določbe tega zakona, Uredbe 3821/85/EGS in AETR se ne uporabljajo za prevoze iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES, razen točk e) in i). Navedena izjema za prevoze iz točk b) in c) prvega odstavka 13. člena iste uredbe, velja le za prevoze znotraj območja s polmerom do 50 km.
(1) Ta zakon, razen II. poglavja, se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 561/2006/EU, Sporazum o trgovini in sodelovanju ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Uredbe 561/2006/ES, Uredbe 165/2014/EU, Sporazuma o trgovini in sodelovanju ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki morajo v Republiki Sloveniji ravnati v skladu z Uredbo 561/2006/ES, Uredbo 165/2014/EU, Sporazumom o trgovini in sodelovanju ali AETR.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se II. poglavje tega zakona uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 561/2006/EU, Sporazum o trgovini in sodelovanju ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, in za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v drugi državi članici ali tretji državi, ki izvajajo prevoze, kjer se mobilni delavec šteje kot napoteni voznik v skladu z zakonodajo, ki ureja napotitev voznikov ali čezmejno izvajanje storitev.
(4) Določbe Uredbe 561/2006/ES, ki se nanašajo na posadke, čas vožnje, odmore in čas počitka, določbe tega zakona, Uredbe 165/2014/EU, Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter AETR se ne uporabljajo za prevoze iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES, razen točk e) in i). Navedena izjema za prevoze iz točk b) in c) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES velja le za prevoze znotraj območja s polmerom do 50 km.
(5) Če voznik opravlja prevoz z vozilom, za katerega ne veljajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti pri prevozih iz točk g), l), p), q) in r) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES vozilo opremljeno s tahografom v skladu z Uredbo 165/2014/EU, pri čemer mora voznik uporabljati tahograf v skladu z Uredbo 165/2014/EU. Pri prevozih iz točke g) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES uporablja voznikovo kartico učitelj vožnje ali ocenjevalec vožnje. Glede omejitve delovnega časa in nočnega dela se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Glede evidenc, obveščanja in hrambe tahografskih podatkov se uporabljajo določbe tega zakona.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: mobilni delavec) na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona, odmorov iz točke d) in počitkov iz točke f) 4. člena Uredbe 561/2006/EU in časa razpoložljivosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen:
a) čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti:
– vožnja vozila;
– natovarjanje in raztovarjanje;
– pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega;
– čiščenje in tehnično vzdrževanje;
– vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.,
b) čas, ko voznica ali voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje,
c) v primeru samozaposlenih voznikov se uporablja ista definicija kot v točkah 1.a) in 1.b) za čas od začetka do zaključka dela, ko je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in izvaja svoje naloge ali dejavnosti, razen tistih, ki predstavljajo splošno administrativno delo, ki ni povezano s konkretnim prevozom;
2. »čas razpoložljivosti« pomeni:
a) za mobilne delavce čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko mobilni delavec spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora mobilni delavec poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom časa razpoložljivosti,
b) za mobilne delavce, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu medtem, ko se vozilo premika;
3. »delovno mesto« pomeni:
– sedež podjetja, za katerega oseba, ki opravlja mobilne dejavnosti v cestnem prevozu, izvaja naloge, skupaj s podružnicami ne glede na to, ali se nahajajo v istem kraju kot sedež ali v drugem kraju,
– vozilo, ki ga oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu, uporablja pri izvajanju svojih nalog, in
– vse druge kraje, kjer se izvajajo dejavnosti, povezane s prevozom;
4. »mobilni delavec« pomeni delavca, ki je sestavni del potujočega osebja, vključno s pripravniki, ki dela za podjetje, ki opravlja komercialne prevoze ali prevoze za lastne potrebe potnikov ali blaga v cestnem prometu; mobilni delavec je tudi voznik, ter oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu;
5. »samozaposleni voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: samozaposleni voznik)« pomeni posameznika, katerega glavna dejavnost je cestni prevoz potnikov ali blaga, ima za to dejavnost izdano licenco, dela zase in ni vezan na delodajalca s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnimkoli drugim hierarhičnim razmerjem, ki si prosto organizira delo, katerega prihodki so odvisni od dobička, ki ga ustvari in ki ima sam ali skupaj z drugimi samozaposlenimi vozniki poslovna razmerja z več strankami. Za potrebe tega zakona so vsi vozniki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te točke, mobilni delavci;
6. »oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu« pomeni katerega koli mobilnega delavca ali samozaposlenega voznika, ki opravlja tovrstne dejavnosti;
7. »teden« pomeni čas med 00.00 uro v ponedeljek in 24.00 uro v nedeljo;
8. »ponoči« pomeni čas med 23.00 uro in 6.00 uro;
9. »nočno delo« pomeni vsako delo, ki se opravlja ponoči;
10. »delovni čas voznika v mestnih  linijskih prevozih potnikov, krajših od 50 km« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti;
10.a »delovni čas voznika v linijskih prevozih potnikov, razen pri prevozih iz prejšnje točke« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti, razen časa razpoložljivosti iz 2. točke tega odstavka, ki se ne všteva v delovni čas.
11. »linijski prevozi« pomenijo prevoze, kot so določeni v 2. točki 2. člena Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 88; z vsemi spremembami in dopolnitvami);
11. »linijski prevozi« pomenijo prevoze, kot so določeni v točki n) 4. člena Uredbe 561/2006/ES;
12. »izvleček iz urnika dela« je dokument iz drugega pododstavka drugega odstavka 16. člena Uredbe 561/2006/ES, na katerem sta navedena ime in sedež prevoznika ter vsebuje urnik dela iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe 561/2006/ES za posameznega voznika za tekoči dan in predhodnih 28 dni.
(2) Vsi ostali pojmi, uporabljeni v tem zakonu, se uporabljajo v skladu s pomenom, ki ga določajo uredbe iz 1. člena tega zakona.

(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če v štirih mesecih ni preseženo tedensko povprečje 48 ur.
(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, predstavlja delovni čas seštevek delovnih ur pri vseh delodajalcih. Delodajalec mobilnega delavca, ki dela pri več delodajalcih, pisno zaprosi za evidenco ali obračun delovnega časa, ko je delal pri drugem delodajalcu. Mobilni delavec mora ta obračun zagotoviti v pisni obliki.
(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v katerih koli štirih zaporednih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, preseže tedensko povprečje 48 ur v obdobju, daljšem kot štiri zaporedne mesece, vendar ne daljšem kot šest zaporednih mesecev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če se v katerih koli štirih zaporednih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur.
(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, pomeni delovni čas seštevek delovnega časa pri vseh delodajalcih. Glede polnega delovnega časa, nadurnega dela, načina razporejanja delovnega časa in plačila za čas odmora med dnevnim delom veljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

(1) Razen če Uredba Sveta 561/2006/ES ali AETR ne zagotavljata večjega varstva, morajo osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.
(2) Odmori iz prejšnjega odstavka se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.

(1) Delodajalci so mobilne delavce dolžni seznaniti z določbami uredb, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi tega zakona oziroma za njegovo izvrševanje.
(2) Delodajalci vodijo naslednje podatke o osebah, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prometu:
– osebno ime, EMŠO;
– delovni čas, v katerem so zajeta časovna obdobja iz 1. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;
– nočno delo;
– tedenski delovni čas iz 4. člena tega zakona, iz katerega mora biti razvidno, ali je bilo preseženo tedensko povprečje.
(3) Podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa po zakonu, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
(4) Podatki za posamezno osebo, ki opravlja mobilno dejavnost, se morajo v evidenco vpisati čim prej, vendar ne kasneje kot 28 dni po prejšnjem vpisu podatkov za isto osebo.
(5) Delodajalci na zahtevo mobilnim delavcem zagotovijo kopije evidenc opravljenih delovnih ur.
(6) Ko je voznik odsoten z dela zaradi razlogov, ki so navedeni v Odločbi Komisije 2007/230/ES z dne 12. aprila 2007 o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 99 z dne 14. 4. 2007, str. 14), zadnjič spremenjeni s Sklepom Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi odločbe Komisije 2007/230/ES o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2009, str. 80), v obdobju, navedenem v točki (i) prvega odstavka 36. člena Uredbe 165/2014/EU, mu je delodajalec, na podlagi izjave voznika, dolžan o tem izdati potrdilo na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del prej navedene odločbe Komisije.
(7) Potrdilo iz prejšnjega odstavka podpišeta delodajalec in voznik. Voznik mora to potrdilo imeti v vozilu in ga na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled.«.
V desetem odstavku se črta besedilo »po zaporedju in letu izdaje.
(8) Delodajalec je dolžan na svojem sedežu v evidenci o izrabi delovnega časa za osebe, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prometu, po datumu vožnje in posameznem vozilu hraniti tudi:
– uporabljene tahografske vložke v skladu z drugim odstavkom 33. člena Uredbe 165/2014/EU,
– prenesene podatke iz digitalnega tahografa in voznikovih kartic v skladu s točko i) in ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES,
– vse ročne zapise ali izpise, ki jih je voznik dolžan opraviti na podlagi tretjega odstavka 34. člena, drugega odstavka 35. člena in drugega odstavka 37. člena Uredbe 165/2014/EU ali na podlagi 12. člena Uredbe 561/2006/ES.
(9) Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti tudi v primeru razgradnje posamezne zapisovalne naprave za nadzor delovnega časa oseb, ki opravljajo mobilno dejavnost.
(10) Delodajalec je dolžan hraniti na svojem sedežu tudi izdana potrdila iz šestega odstavka tega člena po zaporedju in letu izdaje.
(11) Podatki in dokumentacija iz prejšnjega in osmega odstavka se pri delodajalcu hranijo dve leti po preteku obdobja, na katerega se nanašajo. Po preteku dveh let se podatki iz evidence brišejo in dokumentacija se uniči.
(12) Evidenca o izrabi delovnega časa se, vključno s podatki iz drugega odstavka tega člena, hrani v skladu z zakonom, ki ureja evidence s področja dela in socialne varnosti.
(13) Način prepisovanja podatkov iz zapisovalnih naprav in način vodenja evidence podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1) Delodajalci kot upravljavci zbirke podatkov za mobilne delavce vodijo evidence o izrabi delovnega časa na podlagi zakona, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, v katere za posameznega mobilnega delavca za vsak koledarski dan dodatno vključijo tudi naslednje podatke:
– čas vožnje,
– čas drugega dela,
– čas razpoložljivosti,
– čas odmorov in počitkov,
– oznako, ali je izvajal delo pri vožnji z več vozniki,
– tedenski delovni čas iz 4. člena tega zakona, iz katerega mora biti razvidno, ali je bilo preseženo tedensko povprečje.
(2) Za mobilne delavce, ki opravljajo mednarodne prevoze, delodajalci v evidenco o izrabi delovnega časa za vsak koledarski dan dodatno vključijo tudi naslednje podatke o kraju in času:
– začetka in konca delovnega dne,
– prestopa meje,
– natovarjanja/raztovarjanja.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, se za mobilne delavce iz prejšnjega odstavka uporablja samo elektronski način vodenja evidence o izrabi delovnega časa.
(4) Naknadno spreminjanje podatkov in zagotavljanje vpogleda v evidenco o izrabi delovnega časa se izvaja tako, kot to določa zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
(5) Podatki v evidenci o izrabi delovnega časa iz prvega in drugega odstavka tega člena se za posamezno osebo, ki opravlja mobilno dejavnost, vključijo čim prej, vendar najpozneje 28 dni po prejšnjem vpisu podatkov za isto osebo. Podatki se vključijo s prepisom podatkov iz tahografskega vložka in s prenosom podatkov z voznikove kartice tako, kot to določa peti odstavek 10. člena Uredbe 561/2006/ES.
(6) Prvi prenos podatkov z voznikove kartice se opravi najpozneje 28 dni po prvi uporabi voznikove kartice. Časovni presledek med dvema prenosoma podatkov s kartice istega voznika ne sme biti daljši od 28 dni. Prenosa podatkov ni treba opraviti v navedenem roku, če mobilni delavec več kot 28 zaporednih dni ni uporabljal voznikove kartice. Naslednji prenos podatkov se opravi najpozneje 28 dni po prvi ponovni uporabi voznikove kartice. Vsak prenos podatkov z voznikove kartice vsebuje podatke, prenesene od predhodnega prenosa dalje. Odgovorna oseba delodajalca pri vsakem prenosu podatkov zagotavlja kontinuiteto in sledljivost podatkov. Prenos podatkov se izvede v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 581/2010 z dne 1. julija 2010 o najdaljših obdobjih za prenos ustreznih podatkov z enot v vozilu in voznikovih kartic (UL L št. 168 z dne 2. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 581/2010/EU).
(7) Podatke v okviru evidence o izrabi delovnega časa uporablja delodajalec kot podlago za izračun plač. V evidenco o izrabi delovnega časa se za mobilne delavce vpisuje podatke o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom.
(8) Podatki v evidenci o izrabi delovnega časa in dokumentacija, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, se hranijo po zakonu, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti. Evidenca o izrabi delovnega časa in dokumentacija, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, se hranita v skladu z rokom hrambe po zakonu, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
(9) Delodajalec mobilnemu delavcu zagotavlja vpogled v evidenco o izrabi delovnega časa in ga pisno obvešča o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa tako, kot to določa zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
(10) Delodajalec pisno pozove osebo, ki opravlja mobilno dejavnost pri več delodajalcih, k predložitvi evidence o izrabi delovnega časa. Vsaka oseba, ki opravlja mobilno dejavnost in izvaja prevoze pri več delodajalcih, pridobi podatke pri vsakem izmed njih in jih v pisni obliki pošlje preostalim delodajalcem.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek lahko delodajalci zaradi lažjega in preprostejšega poslovanja, s privolitvijo osebe, ki opravlja mobilno dejavnost pri več delodajalcih, medsebojno izmenjujejo podatke o izrabi delovnega časa osebe, ki opravlja mobilno dejavnost pri več delodajalcih. Delodajalci morajo pri tem zagotoviti tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.

(1) Delodajalci mobilne delavce seznanijo z določbami in spremembami predpisov, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona in zakona, ki ureja delovna razmerja, ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi tega zakona oziroma za njegovo izvajanje, na način, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Za nadzor nad spoštovanjem določb tega zakona delodajalec na svojem sedežu hrani:
1. po datumu vožnje in posameznem vozilu:
– uporabljene tahografske vložke v skladu z drugim odstavkom 33. člena Uredbe 165/2014/EU. Tahografski vložki se hranijo najpozneje 90 dni po uporabi;
– prenesene podatke iz pomnilnika tahografov. Časovni presledek med dvema prenosoma elektronskih podatkov iz pomnilnika tahografa za posamezno vozilo ne sme biti daljši od 90 dni. Vsak prenos podatkov vsebuje podatke, prenesene od predhodnega prenosa dalje. Odgovorna oseba delodajalca pri vsakem prenosu podatkov zagotavlja kontinuiteto in sledljivost podatkov. Pred prodajo ali razgradnjo vozila ter v primeru vrnitve najetega vozila, zakupljenega vozila brez voznika ali testnega vozila delodajalec opravi prenos podatkov iz pomnilnika tahografa. Za namene te alineje se »prenos podatkov« razume v skladu z opredelitvijo iz točke (s) poglavja I priloge IB Uredbe 3821/85/EGS. Prenos podatkov se izvede v skladu z Uredbo Komisije 581/2010/EU. Podatki se hranijo v obliki, določeni v Dodatku 7, Priloge 1B Uredbe 3821/85/EGS.
2. po datumu aktivnosti za vsakega mobilnega delavca:
– prenesene podatke z voznikovih kartic, najpozneje v časovnih obdobjih, kot so navedena v prejšnjem členu tega zakona. Za namene te alineje se »prenos podatkov« razume v skladu z opredelitvijo iz točke (s) poglavja I priloge IB Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85. Prenos podatkov se izvede v skladu z Uredbo Komisije 581/2010. Podatki se hranijo v obliki, določeni v Dodatku 7, Priloge 1B Uredbe 3821/85/EGS;
– vse ročne zapise ali izpise, ki jih mora voznik opraviti na podlagi tretjega odstavka 34. člena, drugega odstavka 35. člena in drugega odstavka 37. člena Uredbe 165/2014/EU ali na podlagi 12. člena Uredbe 561/2006/ES. Zapisi ali izpisi se hranijo najpozneje 90 dni po nastanku;
– potrdilo na obrazcu, ki je priloga Odločbe Komisije 2007/230/ES z dne 12. aprila 2007 o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 99 z dne 14. 4. 2007, str. 14), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi Odločbe Komisije 2007/230/ES o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2009, str. 80). Potrdilo na obrazcu se hrani najpozneje 90 dni po nastanku potrdila.
(3) Za potrebe nadzora mora delodajalec poslati podatke iz prejšnjega odstavka nadzornemu organu iz 32. člena tega zakona na njegovo zahtevo. Podatki in dokumentacija se pri delodajalcu hranijo pet let po preteku obdobja, na katero se nanašajo. Po preteku petih let se podatki brišejo in dokumentacija uniči.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi pri prevozu potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50 km, in pri prevozu potnikov v mestnih linijskih prevozih, krajših od 50 km.
(5) Delodajalec mora tahografske podatke o času in dolžini voženj, ki jih je opravil mobilni delavec, skupaj s podatkom registrske označbe vozila, s katerim so bile vožnje opravljene, priložiti plačilni listi mobilnega delavca za tisto časovno obdobje, v katerem so bile opravljene.

(1) Ministrstvo z odločbo začasno odvzame odobritev delavnice, če samo ali na podlagi odločb in poročil pristojnega nadzornega organa, ki izvaja nadzor, ugotovi, da je delavnica:
– izvajala postopke in naloge, za katere nima odobritve v skladu s tem zakonom;
– vgradila tahograf, ki nima odobritve v skladu z Uredbo 3821/85/EGS ali homologacije v skladu z Uredbo 165/2014/EU;
– izdala certifikat v nasprotju z določilom zahteve 261 Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS ali IV. poglavjem Uredbe 165/2014/EU;
– izvajala postopke v nasprotju z AETR, Uredbo 165/2014/EU ali predpisom iz devetega odstavka 11. člena tega zakona.
– izvajala postopke v nasprotju z AETR, Uredbo 165/2014/EU, prilogo IB Uredbe 3821/85/EGS ali predpisom iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Če ministrstvo na podlagi poročil pristojnega nadzornega organa, ugotovi, da je delavnica v triletnem obdobju od zadnje kršitve kršila predpise, za katere so ji bile izrečene kot glavna sankcija globe, katerih skupna višina je nad 4.000 eurov, začne postopek začasnega odvzema odobritve delavnice. Pri tem se ne upoštevajo kršitve iz prejšnjega odstavka, upoštevajo pa se kršitve, za katere je bila delavnica pravnomočno kaznovana.
(3) Poročilo iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo nadzorni organi predložiti ministrstvu in navesti firmo ali osebno ime, sedež delavnice ali stalno prebivališče, podatke o kršitvi z višino izrečene globe ter opis kršitve. Ministrstvo za vsako delavnico, upravitelja in tehnika vodi seznam storjenih kršitev in višino izrečenih glob.
(4) Prvi začasni odvzem odobritve se izreče delavnici za dobo enega meseca.
(5) Če v triletnem obdobju pride do ponovnega začasnega odvzema zaradi kršitev iz prvega odstavka tega člena, se drugi začasni odvzem odobritve izreče delavnici za dobo dveh mesecev, tretji in nadaljnji odvzem odobritve pa za dobo štirih mesecev.
(6) Začasni odvzem odobritve nastopi sedmi dan po dokončnosti odločbe.
(7) Z odločbo o začasnem odvzemu odobritve se delavnici prepove izvajati postopke in naloge, za katere so bile ugotovljene kršitve.
(8) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Tožba v upravnem sporu zoper odločbo o začasnem odvzemu odobritve ne zadrži izvršitve.

(1) Ministrstvo vodi evidenco o tahografih in delavnicah, ki vsebuje podatke o:
– izdanih odobritvah delavnicam, skupaj s podrobnostmi o vseh spremembah odobritve in vso dokumentacijo, povezano s tem;
– izdanih dovoljenjih izvajalcem usposabljanja za tehnike delavnic;
– izdanih dovoljenjih za osebe, ki so pooblaščene za izvajanje nadzora;
– tehnikih, ki so zaposleni v delavnici in so usposobljeni za delo z zapisovalnimi napravami ter izpolnjujejo pogoje za izdajo kartic delavnic;
– upraviteljih, ki so zaposleni v delavnici in so odgovorni za varnost in shranjevanje ter delo z identifikacijskimi karticami delavnic;
– tahografih, ki vključujejo podatke o motornem vozilu, zapisovalni opremi in opravljeni storitvi.
(2) Podatke vnašajo v evidenco ministrstvo, delavnice za tahografe in izvajalci usposabljanja za tehnike delavnic za tahografe ter osebe, ki so pooblaščene za izvajanje nadzora.
(3) V evidenci iz prvega odstavka tega člena ministrstvo zaradi učinkovitega izvajanja nadzora nad delavnicami za spremljanje stanja v zvezi z delavnicami vodi naslednje osebne podatke: osebno ime, rojstni datum ter kraj stalnega in morebitnega začasnega bivališča stalno in morebitno začasno prebivališče tehnikov, zaposlenih v delavnici, iz četrte alinee prvega odstavka tega člena in upraviteljev iz pete alinee prvega odstavka tega člena.

(1) Tehnik je lahko le oseba:
– ki je strokovno usposobljena za opravljanje dela v zvezi s postopki in nalogami, ki jih lahko izvaja. Strokovno usposobljenost dokazuje z opravljenim strokovnim usposabljanjem pri enem od proizvajalcev tahografov, ki imajo priznano odobritev tipa za analogne tahografe ali interoperabilni test za digitalne tahografe ali homologacijo za pametne tahografe iz III. poglavja Uredbe 165/2014/EU, oziroma pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih izvaja v delavnici. Program strokovnega usposabljanja predpiše minister. Potrdilo o izobraževanju za digitalne tahografe ne sme biti starejše od treh let;
– ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi s zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– ki v zadnjih dveh letih ni več kot dvakrat kršila predpisov, za kršitev katerih je bila izrečena kot glavna sankcija globa, višja od 2.000 eurov. Pri tem se upoštevajo kršitve, za katere je bil tehnik pravnomočno kaznovan.
(2) Nihče, razen tehnika delavnice z veljavno odobritvijo, ne sme opravljati kakršnihkoli posegov v zapisovalne naprave in z njimi povezano opremo, od katere je odvisno pravilno delovanje zapisovalne naprave.
(3) Upravitelj je lahko le oseba, ki:
– je v delovnem razmerju pri delavnici in je imenovan s strani odgovorne osebe delavnice za izvajanje nalog delavnice;
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi s zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– v zadnjih dveh letih ni več kot dvakrat kršila predpisov, za kršitev katerih je bila izrečena kot glavna sankcija globa, višja od 2.000 eurov. Pri tem se upoštevajo kršitve, za katere je bil upravitelj pravnomočno kaznovan;
– je strokovno usposobljena, kot je določeno v prvi alineji prvega odstavka tega člena. Potrdilo o izobraževanju ne sme biti starejše od petih let.
(4) Upravitelj je odgovoren za varnost in shranjevanje ter delo z identifikacijskimi karticami delavnic in opravlja naslednje naloge:
– zagotavlja, da so pooblaščeni tehniki dobili ter da uporabljajo svoje kartice v skladu s pravili;
– zagotavlja, da bodo identifikacijske kartice delavnice, klešče za žigosanje in pripadajoči dokumenti shranjeni v varnem predalu ali blagajni, ko se jih ne uporablja;
– zagotavlja, da bo izguba, kraja oziroma nedelovanje identifikacijskih kartic takoj sporočena pristojnemu organu izdajatelju;
– zagotavlja, da se prošnje za podaljšanje izpolnijo in pošljejo pristojnim organom v za to določenem roku;
– zagotavlja, da se nameni dodatna pozornost vzdrževanju fizične varnosti kartice v času njene uporabe;
– zagotavlja, da se postopki izvajajo v skladu z Uredbo 165/2014/EU, AETR in tem zakonom.
(5) Delavnica in njeno osebje mora vozniku kateregakoli vozila, ki ima nameščen tahograf, ponuditi storitev v skladu z odobritvijo.
(6) Za namen iz prejšnjega odstavka ima delavnica na vidnem mestu nameščeno oglasno desko, ki jo lahko opazijo vsi obiskovalci delavnice. Na oglasni deski mora:
– imeti znak pooblastila tahografske delavnice z oznako, ki jo določi pristojni organ;
– prikazati določena obvestila, ki jih predpišejo pristojni organi.
(7) Minister lahko predpiše natančnejši način obveščanja in vsebino oglasne deske delavnice.
(8) Delavnica je dolžna v primeru odstranitve ali razgradnje zapisovalne opreme z nje presneti vse podatke, ki so na njej zapisani v skladu z Uredbo  165/2014/EU, vključno z osebnimi podatki. Te podatke mora varno hraniti najmanj za čas, določen  enajstem odstavku 8. člena tega zakona, sme pa jih posredovati le prevozniku, v čigar vozilu je bila zapisovalna oprema vgrajena ali pri katerem je zaposlen voznik, na katerega delovni čas in počitke se podatki nanašajo, ter nadzornim organom iz 32. člena tega zakona.

(1) Delavnica v primeru okvare, popravila ali razgradnje zapisovalne opreme opravi prepis ali izpis podatkov iz naprave za zadnje tri mesece od dneva, ko je prišlo do okvare. Te podatke mora poslati prevozniku, v katerega vozilo je bila zapisovalna oprema vgrajena.
(2) Če prepis ali izpis iz prejšnjega odstavka ni mogoč, delavnica tako zapisovalno opremo shrani in izda certifikat o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov. Certifikat o neizvedljivosti prenosa podatkov pošlje lastniku vozila ali trenutnemu najemniku oziroma uporabniku vozila. O neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov delavnica obvesti inšpektorat, pristojen za promet.
(3) Inšpektorat, pristojen za promet, lahko zapisovalno opremo, za katero je bil izdan certifikat o neizvedljivosti prenosa ali zapisa podatkov iz prejšnjega odstavka, začasno odvzame in jo glede na vrsto in vsebino napake pošlje v analizo drugi delavnici ali serviserju oziroma proizvajalcu. Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata, inšpektorat, pristojen za promet, o tem obvesti ministrstvo.
(4) Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata iz drugega odstavka tega člena, stroške analize v drugi delavnici ali pri serviserju oziroma proizvajalcu nosi delavnica, ki je tak certifikat izdala.

(1) Voznikova kartica in kartica delavnice se izda za čas, določen z Uredbo 165/2014/EU, prevoznikova kartica in kartica nadzornega organa pa za obdobje veljavnosti petih let.
(2) Kartica delavnice se izda na ime posameznega tehnika, kartica nadzornega organa pa na ime posamezne osebe, ki je v njej pooblaščena za izvajanje nadzora v skladu z 32. členom tega zakona in je usposobljena po programu, ki ga predpiše minister.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se kartica nadzornega organa, izdana policiji ali carinskemu organu, lahko izda posamezni organizacijski enoti organa, pri čemer lahko nadzor opravlja le oseba iz prejšnjega odstavka, ki je usposobljena po programu, ki ga predpiše minister, in ima potrdilo o izobraževanju za digitalne tahografe, ki ne sme biti starejše od treh let..
(4) Kartica nadzornega organa se izda tudi drugim pristojnim organom, ki so na podlagi drugih predpisov pooblaščeni za izvajanje nadzora podatkov iz zapisovalne opreme, če so usposobljeni v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
(5) Delodajalec mora zagotoviti, da se uporaba vozila na tahografu potrdi s prevoznikovo kartico na začetku in na koncu uporabe vozila, kot je to določeno v Prilogi IB Uredbe 3821/85/EGS in II. poglavju Uredbe 165/2014/EU.
(5) Delodajalec zagotovi omejitev dostopa do podatkov, zapisanih v tahografu, tako, da se uporaba vozila na tahografu potrdi s prevoznikovo kartico na začetku in na koncu uporabe vozila, kot je to določeno v 7. točki priloge 1B Uredbe 3821/85/EGS in v točki 3.7 priloge 1C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov (UL L št. 139 z dne 26. 5. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/980 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/799 glede prehodnega pametnega tahografa in njegove uporabe odprte storitve Galileo za avtentikacijo navigacijskih sporočil ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/1228 (UL L št. 134 z dne 22. 5. 2023, str. 28).