Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrtci oziroma šole, v katerih poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti).
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo dvojezični vrtci in šole, v katerih vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole).
Za otroke in mladostnike z gluhoto ali težko izgubo sluha oziroma za otroke in mladostnike z gluhoslepoto lahko poteka vzgojno-izobraževalno delo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih, na območjih, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti, pa tudi v italijanskem ali madžarskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih.

Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda.
Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava.
Vrtec oziroma šola je pravna oseba, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.
Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička.
Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.

Izobraževalni program ima splošni in posebni del.
Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– cilje vzgoje in izobraževanja,
– trajanje izobraževanja,
– obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja,
– pogoje za vključitev,
– pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– cilje programa,
– trajanje izobraževanja,
– pogoje za vključitev,
– pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
Splošni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju.
Posebni del vsebuje:
– predmetnik,
– učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu ter druge programske dokumente, ki urejajo vsebino in obseg programskih elementov,
– znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.
Posebni del vsebuje:
– predmetnik,
– učne načrte in kataloge znanja, v katerih se navedejo cilji predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih enot oziroma sestavin predmetnika ter standardi znanja in znanja, ki se preverjajo ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij v osnovni šoli in ocenjujejo pri maturi oziroma zaključnem izpitu,
– druge programske dokumente (npr. smernice, navodila, priporočila),
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo predmete, strokovne module oziroma druge programske elemente (npr. obvezne izbirne vsebine, druge oblike samostojnega ali skupinskega dela).
Posebni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še:
– obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu in
– organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična).
Posebni del prilagojenih izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami vsebuje še:
– dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oziroma mladostnika in
– navodila za izvajanje.
Sestavine izobraževalnega programa za odrasle, postopek sprejemanja in določanja izvajalcev ureja zakon.
Izobraževalni program se pripravi v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, ki jih določi pristojni strokovni svet po predhodnem soglasju ministra.
Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov pripravi pristojni javni zavod iz 28. člena tega zakona, določi pa jih pristojni strokovni svet na podlagi predhodnega soglasja ministra.

Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– cilje in načela vzgoje in izobraževanja ter
– oblike dela.
Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– področja vzgoje in izobraževanja,
– cilje in načela vzgoje in izobraževanja,
– načine napredovanja in dokončanja,
– oblike dela in
– trajanje.
Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– cilje in načela programa,
– oblike dela in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– cilje in načela programa,
– področja vzgoje in izobraževanja,
– načine napredovanja in dokončanja programa,
– oblike dela,
– trajanje in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci posameznih področij oziroma drugih programskih elementov posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov obsega:
– ime programa,
– cilje vzgoje in izobraževanja ter
– oblike dela.
Vzgojni program dijaških domov obsega:
– ime programa
– cilje programa,
– oblike dela in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov.

Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
O pridobitvi javne veljavnosti izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka strokovni svet izda sklep, ki ga ministrstvo, pristojno za šolstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.
Ne glede na določbo 20. člena tega zakona vsako uvedbo novega izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka pristojni javni zavod spremlja ves čas šolanja prve generacije.

Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.
Svet za kakovost in evalvacije imenuje minister. Natančnejše pristojnosti Sveta za kakovost in evalvacije določi minister.
Vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo. Cilje, standarde in merila ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti v posameznem vrtcu in šoli opredelijo, spremljajo ter evalvirajo v okviru programa razvoja vrtca ali šole oziroma letnega delovnega načrta in poročila o njegovi uresničitvi.
Vrtci in šole pri samoevalvaciji uporabljajo podatke o dosežkih otrok, učencev in dijakov pri nacionalnem preverjanju znanja, splošni in poklicni maturi, zaključnem izpitu, lastne evidence oziroma zbirke podatkov in dokumentacijo o vzgojno-izobraževalnem delu ter inšpekcijskih nadzorih in druge podatke o delovanju vrtca ali šole.
Področja spremljanja, standarde in kazalnike ter postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni določi minister.
Šolska inšpekcija ugotavlja in zagotavlja kakovost delovanja vrtcev in šol s sistemskim preverjanjem ter spremljanjem skladnosti izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja z zakonodajo.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja uporablja podatke nacionalnega preverjanja znanja, splošne in poklicne mature, nacionalnih evalvacijskih študij, raziskav, poročil šolske inšpekcije in drugih poročil.
Za ugotavljanje in zagotavljanje mednarodne primerljivosti kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja se Republika Slovenija vključuje v mednarodne raziskave na področju izobraževanja. O vključitvi odloča minister. Za vrtce in šole, izbrane v vzorec mednarodnih raziskav, je sodelovanje v raziskavi obvezno.
Minister imenuje Svet za kakovost in evalvacije in določi njegove pristojnosti.
Predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.

Javni vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.
Pogoje za učne delavnice oziroma šolsko posestvo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, oziroma ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli.
Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu oziroma šoli.
Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo zagotoviti strokovne delavce v skladu s programom vzgoje in izobraževanja, ki je pridobil javno veljavnost na podlagi četrtega odstavka 17. člena tega zakona.
Zasebni vrtci in šole iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli. Če so pogoji za opremo določeni v programu iz prejšnjega odstavka, mora zasebni vrtec in šola zagotoviti opremo v skladu s tem programom.

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.
Vrtec oziroma šolo se vpiše v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:
– podatke iz petega odstavka tega člena razen podatkov iz šeste alinee navedenega odstavka,
– izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja pogojev iz 33. člena tega zakona oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do pričetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo,
– javno veljavni program.
Za resničnost podatkov in izjav iz prejšnjega odstavka poslovodni organ vrtca oziroma šole kazensko in odškodninsko odgovarja. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev .
V razvid se vpiše:
– ime ali firmo, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba,
– ime in sedež vrtca oziroma šole,
– številko in datum akta o ustanovitvi,
– lokacije, na katerih vrtec oziroma šola izvaja javno veljavni program,
– ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja,
– javno veljavnost programa,
– datum vpisa oziroma izbrisa in razloge izbrisa iz razvida,
– sklep o dodelitvi programa iz 16. člena tega zakona za javne šole.
Izvajalec mora ministrstvu sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje spremeni program, za katerega je izvajalec vpisan v razvid javno veljavnih programov, šteje, da je izvajalec že vpisan v razvid za izvajanje spremenjenega programa, razen če spremenjeni program vzgoje in izobraževanja določa drugačne pogoje za njegovo izvajanje.
Vpis v razvid zasebne osnovne šole začne veljati z začetkom naslednjega šolskega leta. Predlog za vpis v razvid, ki vsebuje popolno vlogo, je treba vložiti najkasneje šest mesecev pred začetkom izvajanja javno veljavnega izobraževalnega programa.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona in socialno-varstvene zavode, ki jih za izvajanje prilagojenih programov za predšolske otroke in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve, določi minister, vpiše ministrstvo po uradni dolžnosti v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca.
V skladu s tem členom se v razvid vpišejo tudi socialno- varstveni zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa določi minister.

Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom, vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Predstavniki skupnosti dijakov imajo pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov.
Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delavna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oziroma šole oziroma le-ta ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Svet javnega vrtca oziroma šole opravlja naslednje naloge:
– s soglasjem ministra imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole in direktorja,
– sprejema program razvoja, letni delovni načrt, finančni, kadrovski načrt in poročilo o njihovi uresničitvi,
– sprejema letno poročilo o samoevalvaciji vrtca oziroma šole, ki je lahko del poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta,
– odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
– obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,
– odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače,
– obravnava zadeve, ki mu jih predložijo vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov, in
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Svet javnega vrtca oziroma šole odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, razen v primeru disciplinskega postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, začne teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Delavec lahko v 30 dneh od vročitve dokončne odločitve sveta javnega vrtca oziroma šole vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če svet javnega vrtca oziroma šole ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je bila njegova pritožba zavrnjena.
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravno varstvo neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole je ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
– pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
– je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,
– vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
– imenuje in razrešuje pomočnika ravnatelja,
– oblikuje predlog nadstandardnih programov,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
– odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
– spremlja delo svetovalne službe,
– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
– obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,
– obvešča svet in strokovne organe zavoda ter ustanovitelja o ugotovitvah in ukrepih iz inšpekcijskih in drugih nadzorov,
– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,
– odloča o vzgojnih ukrepih,
– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
– zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
– določa sistemizacijo delovnih mest,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
– skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo,
– je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca in
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Če se javni vrtec oziroma šola oblikuje kot organizacijska enota, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote. Če je javni vrtec oziroma šola ustanovljena kot organizacijska enota druge pravne osebe javnega prava oziroma v primerih iz tretjega odstavka 42. člena, se z ustanovitvenim aktom določi, katere naloge bo poleg funkcije pedagoškega vodje še opravljal ravnatelj.
Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.

Vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter ima vsaj pet let delovnih izkušenj s področja dejavnosti javne službe oziroma drugih dejavnosti, ki jih zavod izvaja v skladu z ustanovitvenim aktom.

Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Ne glede na določbo prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.
Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole, opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom in najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona.
Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.
Mandat ravnatelja traja pet let.

Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole.
Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:
– mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
– mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost pa tudi mnenje te skupnosti,
– mnenje sveta staršev.
Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje.
Lokalna skupnost, svet staršev, dijaki in študentje mnenje obrazložijo. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor o mnenju glasujejo tajno.
V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.
Svet v primeru iz prejšnjega odstavka odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.
Če lokalna skupnost in organi iz drugega odstavka tega člena, dijaki oziroma študentje ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.
Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru.
Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.
Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.
Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra.
V izbirnem postopku svet s sklepom izloči prijavljene kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom.
Svet mora pred odločitvijo o imenovanju kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti o posameznem kandidatu in njegovem programu vodenja:
– mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
– mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti,
– mnenje sveta staršev in
– mnenje direktorja, če gre za imenovanje ravnatelja organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, podajo tudi dijaki oziroma študenti.
Vsa mnenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti pisno obrazložena. Kandidati za ravnatelja, ki so člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora ali sveta staršev, v zavodu, v katerem kandidirajo za ravnatelja, se v postopku oblikovanja mnenja izločijo.
Če je član sveta kandidat za ravnatelja, se mora izločiti iz celotnega postopka imenovanja od trenutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnatelja, pa do konca tega postopka. Kandidat mora svet pisno obvestiti o svoji izločitvi.
Ravnatelj, ki ponovno kandidira za ravnatelja, se izloči v postopku imenovanja ravnatelja, kjer obstaja možnost vplivanja ali nezdružljivosti zaradi nasprotja interesov.
V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.
Svet v primeru iz šestega in osmega odstavka tega člena odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.
Če lokalna skupnost ali organi iz tretjega odstavka tega člena ali dijaki oziroma študenti iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.
Svet po pridobitvi mnenj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imenuje ravnatelja in obrazložen sklep o imenovanju v soglasje posreduje ministru. S sklepom o imenovanju svet določi tudi dan začetka mandata ravnatelja.
Minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja, če:
– je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja, ki jih svet zavoda ni odpravil,
– ugotovi obstoj razlogov iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona.
Če minister zavrne soglasje v skladu s prejšnjim odstavkom, svet odpravi sklep o imenovanju kandidata za ravnatelja in ponovi postopek za imenovanje ravnatelja.
Minister soglasje k sklepu o imenovanju ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o imenovanju. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano.
Postopek imenovanja ravnatelja se zaključi po pridobitvi soglasja ministra. Svet o svoji odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.
Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.