Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1. brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;
2. drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče zaposlitev;
3. denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;
4. EURES: evropska mreža služb za zaposlovanje, ki podpira prosto gibanje delavcev, povezovanje evropskih trgov dela in ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji EU ter izvaja storitve za evropski trg dela (informiranje, svetovanje, posredovanje zaposlitve na evropskem trgu dela itd.) in druge naloge, določene s predpisi EU.
5. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;
6. izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;
7. javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna javne finance, če ta zakon ne določa drugače;
8. kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
9. manjši delodajalec: delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev;
10. ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3) Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
11. raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;
12. samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
13. sredstvo za delo: objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki;
13. 14. trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;
14. 15. upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;
16. višja sila: vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora brezposelne osebe, ki ji preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti po tem zakonu, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti;
15. 17. zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
16. 18. zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
17. 19. zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;
18. 20. zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja;
19. 21. začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.
(3) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(4) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela tudi delodajalcu iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) O zavrnitvi javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka zavod izda odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(4) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(5) Zavod ob objavi prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v tej evidenci voden neprekinjeno več kot šest mesecev.
(6) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

(1) Zavod na željo delodajalca javno objavi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.
(2) Zavod ni obvezan javno objaviti potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, če je v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ali za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene javne objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije.
(3) Zavod javno ne objavi potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.

(1) Brezposelna oseba, ki je državljan tretje države, mora znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco brezposelnih oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.
(2) Brezposelni osebi, ki zaradi višje sile ni pristopila k opravljanju izpita iz znanja slovenskega jezika ali ga ni opravila v roku iz prejšnjega odstavka, se ta rok podaljša za čas trajanja višje sile, vendar največ za obdobje dvanajstih mesecev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tek roka prekine:
– če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,
– če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
– če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se tek roka prekine:
– če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,
– če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
– če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.
(3) (4) Tek roka iz prve alineje prejšnjega odstavka se nadaljuje ob prvi ponovni prijavi državljana tretje države v evidenco brezposelnih oseb, tek roka iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se nadaljuje po prenehanju vključitve v program aktivne politike zaposlovanja oziroma po prenehanju obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve.
(4) (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora državljan tretje države, ki je prejemnik denarnega nadomestila več kot 12 mesecev, izpit iz prvega odstavka tega člena opraviti do prenehanja prejemanja denarnega nadomestila.
(5) (6) Po izteku roka iz prvega odstavka tega člena mora državljan tretje države ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati že ob prijavi. Zavod ob ponovni prijavi po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena in v primeru neizpolnjevanja tega vlogo državljana tretje države za vpis v evidenco brezposelnih oseb zavrne.
(6) (7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se državljan tretje države, ki ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa pogoje za priznanje pravice do denarnega nadomestila, vpiše v evidenco brezposelnih oseb in se, če pogoja iz prvega odstavka tega člena ne izpolni, v evidenci vodi za čas upravičenosti do denarnega nadomestila.
(7) (8) Šteje se, da je pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je državljan tretje države:
– dokončal osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
– dokončal katerikoli javnoveljavni izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v Republiki Sloveniji;
– dokončal katerikoli javnoveljavni študijski program v Republiki Sloveniji, ki se je izvajal v slovenskem jeziku;
– dokončal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;
– že pridobil javno veljavno listino, s katero izkazuje znanje slovenskega jezika vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
(8) (9) Državljan tretje države se lahko enkrat večkrat vključi v tečaj in enkrat pristopi k izpitu iz slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) na podlagi vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Če se državljan tretje države ponovno prijavi v evidenco brezposelnih oseb, pa pred odjavo tečaja ni zaključil ali ga je zaključil, pa ni pristopil k opravljanju izpita iz prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vključi v tečaj in pristopi k izpitu.
(9) (10 Državljan tretje države, ki je končal manj kot šest razredov osnovne šole ali izkaže, da ni zmožen pisnega sporazumevanja, se pa govorno sporazumeva, izkaže izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenskem jeziku na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
(10) (11) Obvezne preizkuse iz znanja slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v skladu z 61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18).

(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 67 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka, ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v trajanju največ 60 dni. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene s tem zakonom, mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.
(4) Če začasna nezmožnost za delo iz prejšnjega odstavka traja več kot 60 dni, se brezposelna oseba šteje za začasno nezaposljivo in jo zavod obravnava v skladu z osmim devetim odstavkom 117. člena tega zakona.
(5) Brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117. člena tega zakona.

(1) Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:
- redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
- se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
- se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,
- se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in
- uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
(2) Šteje se, da brezposelna oseba, ki je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka in se vključi v tečaj in pristopi k izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1), o čemer se brezposelna oseba in osebni svetovalec dogovorita v zaposlitvenem načrtu iz četrtega odstavka 113. člena tega zakona.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe sedmega in desetega osmega in enajstega odstavka 8.a člena tega zakona.

(1) Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.
(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.
(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so:
- informiranje o trgu dela;
- samostojno vodenje kariere in samostojno učenje;
- osnovno karierno svetovanje;
- poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora;
- učenje veščin vodenja kariere.
(4) Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem.

(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje - storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
- stanje in spremembe na trgu dela;
- vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
- roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
(8) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije.
(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh, trenutnih in predvidenih potrebah trga dela in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje – storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
– stanje in spremembe na trgu dela;
– trenutne potrebe trga dela ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne napovedi potreb trga dela;
– vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
– roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
(8) Informacije o možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji se lahko nudijo tudi državljanom tretjih držav v državah izvora.
(9) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije in o možnostih zaposlovanja za državljane tretjih držav iz prejšnjega odstavka.

(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
(2) Samostojno vodenje kariere se zagotavlja vsem osebam.
(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
(2) Samostojno učenje zajema pripomočke, s katerimi posameznik dostopa do digitalnih vsebin, s katerimi nadgrajuje svoje znanje in veščine.
(3) Samostojno vodenje kariere in samostojno učenje se zagotavljata vsem osebam.

(1) Poglobljeno karierno svetovanje poleg svetovanja iz prejšnjega člena vsebuje še ocenjevanje kompetenc posameznika in izdelavo kariernega načrta za posameznike. Vključuje pomoč pri:
- postavljanju kariernih ciljev;
- ocenjevanju interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc;
- raziskovanju trga dela;
- spoznavanju možnosti in priložnosti v okolju;
- sprejemanju odločitev o svoji karieri;
- izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, za katere se domneva, da utegnejo imeti težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklicni karieri ali zaposlovanju.
(3) Storitev se zagotavlja na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
(4) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
(5) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določili zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.
(1) Poglobljeno karierno svetovanje je svetovanje v podporo osnovnemu kariernemu svetovanju in vključuje:
– poglobljeno raziskovanje in ocenjevanje interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc za postavljanje kariernih ciljev;
– raziskovanje trga dela in spoznavanje možnosti ter priložnosti v okolju;
– sprejemanje kariernih odločitev;
– izdelavo in uresničevanje kariernega načrta, ki vsebuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, kadar potrebujejo poglobljeno svetovalno podporo pri zaposlovanju.
(3) Zaposlitvena podpora je vrsta storitve, ki se prostovoljno in ob njunem soglasju zagotavlja brezposelni osebi, ki se zaposli, in delodajalcu. Vključuje svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Zaposlitvena podpora se izvaja z namenom ohranitve zaposlitve, in sicer največ šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.
(4) Storitvi iz tega člena se zagotavljata na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
(5) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
(6) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.

(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.
(2) Zavod in drugi izvajalci po tem zakonu lahko zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena tega zakona izrekel ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.
(2) (3) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega odstavka prvega in drugega odstavka tega člena zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.
(3) Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 eurov. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 1.500 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 2.250 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.000 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.750 ur začasnega ali občasnega dela.
(6) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.
(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
(3) Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
(6) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).
(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na dan izplačila dohodka. Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.
(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela, ohranitev zaposlitve ter uspešen razvoj kariere in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.
(2) Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.
(3) Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja, ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.
(4) Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.
(5) Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.
(6) Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
(7) V izobraževanje se vključujejo brezposelne in zaposlene osebe brezposelne osebe, zaposlene in samozaposlene osebe ter delodajalci, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.

(1) Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi denarnimi prejemki:
- dodatek za aktivnost;
- dodatek za prevoz;
- dodatek za stroške izobraževanja.
(2) Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.
(3) Denarni prejemki iz tega člena, vrsta prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.
(4) Delodajalcem, vključenim v izvajanje programov APZ in zunanjim izvajalcem programov APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov, ki so določeni v podzakonskem aktu iz prejšnjega odstavka.

(1) Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev) in skladno s 102. členom tega zakona izvajalci, izbrani z javnim razpisom v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance ali z javnim naročilom, skladno predpisi, ki urejajo javno naročanje in h katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ. Za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, se štejejo tudi izvajalci, vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, katerih vsebina je izvedba postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, štejejo izvajalci, vpisani v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga skladno z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center.

(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ. Predsednik strokovne komisije mora imeti izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, ki ga ureja ta zakon.
(3) Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ in vsebuje vsaj:
- naziv in sedež naročnika;
- pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
- predmet javnega povabila;
- namen in cilje javnega povabila;
- pogoje za oddajo ponudb;
- merila za ocenjevanje prejetih ponudb;
- višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
- upravičene stroške delodajalca;
- pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
- obdobje izvajanja aktivnosti;
- rok, v katerem mora biti ponudba predložena in do katerega je javno povabilo odprto;
- rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
- navodilo za izdelavo ponudb;
- kontaktne osebe, pri katerih lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
- vzorec pogodbe.
(4) Strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja.
(5) Delodajalcu, katerega ponudba je sprejeta, se skupaj z obvestilom o izboru v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je ponudbo umaknil.
(6) Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepov APZ obvešča z dopisom v roku, določenem v javnem povabilu. Zoper odločitev je možen upravni spor.
(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom, če ta zakon ne določa drugače.
(2) V postopku izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(1) Javno povabilo, ki se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ najmanj tri delovne dni pred začetkom oddajanja ponudb, pripravi izvajalec ukrepa APZ.
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
(3) Strokovna komisija obravnava ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ izbere ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
(4) Javno povabilo se pripravi tako, da omogoča pripravo popolne vloge za dodelitev sredstev in vsebuje vsaj:
– naziv in sedež naročnika;
– pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
– predmet javnega povabila;
– namen in cilje javnega povabila;
– ciljne skupine oseb,
– pogoje za oddajo ponudb;
– merila za ocenjevanje ponudb;
– višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
– upravičene stroške delodajalca;
– pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
– obdobje izvajanja aktivnosti;
– rok, v katerem mora biti ponudba oddana in do katerega je javno povabilo odprto;
– rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
– navodilo za pripravo in oddajo ponudb;
– kontaktne podatke, kjer lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
– vzorec pogodbe.
(5) Javno povabilo je odprto od datuma in ure določenega v javnem povabilu, do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu.
(6) Če izvajalec ukrepov APZ na podlagi števila vseh prejetih ponudb oceni, da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo zadoščala za izbor že prejetih ponudb, lahko na svoji spletni strani objavi obvestilo o začasni ustavitvi zbiranja ponudb. Po pregledu ponudb, prejetih do objave obvestila, s katerim je bilo začasno ustavljeno zbiranje ponudb, izvajalec ukrepov APZ objavi obvestilo o zaprtju javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev ali pa z obvestilom delodajalce povabi, da nadaljujejo z oddajo ponudb do objave obvestila o zaprtju javnega povabila ali do poteka roka za oddajo ponudb. Obvestila iz tega odstavka se objavijo na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.
(7) Če po objavi obvestila o zaprtju zaradi razdelitve finančnih sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila izbrana, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko izvajalec ukrepov APZ naknadno izbere ponudbo tistega delodajalca, ki je bila prejeta do datuma objave obvestila o zaprtju javnega povabila, je izpolnjevala vse pogoje in merila javnega povabila ter je bila po vrstnem redu prva med ponudbami, ki zaradi razdelitve finančnih sredstev niso bile izbrane, oziroma prva naslednja, če sproščena finančna sredstva, zaradi umika ponudbe ali odstopa od pogodbe že sprejetih delodajalcev, zadostujejo za njen izbor.
(8) Javno povabilo se lahko zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev začasno ustavi ali zapre v celoti, za posamezno regijo, posamezno območno službo izvajalca ukrepov APZ ali koledarsko leto.
(9) Po objavi se lahko javno povabilo spremeni tako, da se zviša višina razpoložljivih finančnih sredstev in določi nov rok za oddajo ponudb. Sprememba velja od objave spremembe javnega povabila na spletni strani izvajalca APZ oziroma od datuma, določenega v spremembi javnega povabila.