Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe druge fizične osebe in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani).
Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini.
Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
– če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 2007 najmanj 167 eurov, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka najmanj 220 eurov, ta znesek pa se pomnoži s količnikom, ki odraža razmerje med vsotama katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča v prihodnjem in preteklem obdobju, kot ju določajo predpisi, ki urejajo ugotavljanje katastrskega dohodka;
– osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
– če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
– osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem ali drugem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in:
– so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava ali
– se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko.
Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice, če je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom.
Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki so prostovoljne članice zbornice.
V zbornico se lahko na lastno zahtevo včlanijo pravne osebe:
– ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava,
– ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na svojo pravno obliko, ali
– katerih predmet poslovanja je povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ne glede na pogoje iz prve ali druge alineje tega odstavka.

Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov prve volilne skupine iz vsake območne enote, iz druge volilne skupine pa po en član iz vsake območne enote.
Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov iz prve volilne skupine iz vsake območne enote. Zbornica s statutom določi število članov sveta zbornice iz druge volilne skupine glede na število članov zbornice iz te volilne skupine v zbornici tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin.
Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
– voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
– sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
– v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
– sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
– sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
– usmerja delo območnih enot;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.
Svet območne enote sestavlja od devet do 15 članov. Zbornica s statutom določi število članov sveta območne enote iz druge volilne skupine glede na število članov iz te volilne skupine v območni enoti tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin.
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.

Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico. S statutom zbornice pa se lahko določena pooblastila predsednika zbornice prenesejo na direktorja oziroma druge pooblaščence. Predsednik upravnega odbora zbornice je hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega odbora zbornice pa sta hkrati podpredsednika zbornice.
Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem.
Predsednik sveta območne enote je hkrati predsednik območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta hkrati podpredsednika območne enote.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika zbornice oziroma območne enote.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.

Nadzorni odbor nadzoruje celotno poslovanje zbornice in o svojem delu poroča svetu zbornice.
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani.
Nadzorni odbor mora kot kolegijski organ nadzorovati zlasti zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja. Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za vestno opravljanje njegovih nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k svojemu delu povabi tudi izvedence.
V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni skupini. V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice in tudi ne direktor oziroma vodja območne enote ter njuna namestnika.
Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če se svet zbornice predčasno razpusti, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
– ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
– osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
– osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 eura 10,00 eurov.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka B so osebe iz druge alinee in ena izmed oseb iz tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka B znaša 1,53 % od osnove.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.

Zbornični prispevek C plačujejo pravne osebe iz druge alinee prvega odstavka in iz drugega odstavka 10. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek C je znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka C znaša 0,20% od osnove.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice poviša ali zniža za največ 20%, glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka.

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska so:
– osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
– osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
Pavšalni znesek znaša 2.000 tolarjev.
Pavšalni znesek iz prejšnjega odstavka se valorizira po stopnji, kot se v skladu s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka valorizira katastrski dohodek, kar letno ugotovi svet zbornice.
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska 10,00 eurov so osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona.
Osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 30,00 eurov.
Pravne osebe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 250,00 eurov.