S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 1);
– Direktiva Sveta 94/74/ES z dne 22. decembra 1994 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov, Direktive 92/81/ES o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja in Direktive 92/82/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 46);
– Direktiva Sveta 92/108/EGS z dne 14. decembra 1992 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov ter o spremembah Direktive 92/81/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 1992, str. 124);
– Direktiva Sveta 96/99/EGS z dne 30. decembra 1996 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov (UL L št. 8 z dne 11. 1. 1997, str. 12);
– Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 291 z dne 31. 10. 1992, str. 21);
– Direktiva Sveta 92/84/ES z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 8);
– Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 40);
– Direktiva Sveta 2002/10/ES z dne 12. februarja 2002 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (UL L št. 46 z dne 16. 2. 2002, str. 26);
– Direktiva Sveta 1999/81/ES z dne 29. julija 1999 o spremembi Direktive 92/79/EGS o približevanju davkov na cigarete, Direktive 92/80/EGS o približevanju davkov na tobačne izdelke, razen cigarete, in Direktive 95/59/ES o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 211 z dne 11. 8. 1999, str. 47);
– Direktiva Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51);
– Direktiva Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES o možnosti nekaterih držav članic za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 87).
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2009, str. 12);
– Direktiva Sveta 94/74/ES z dne 22. decembra 1994 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takšnih izdelkov, Direktive 92/81/EGS o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja in Direktive 92/82/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 46);
– Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 21);
– Direktiva Sveta 92/84/ES z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 29);
– Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L št. 316 z dne 31. 10. 1992, str. 8);
– Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 40);
– Direktiva Sveta 2002/10/ES z dne 12. februarja 2002 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (UL L št. 46 z dne 16. 2. 2002, str. 26);
– Direktiva Sveta 1999/81/ES z dne 29. julija 1999 o spremembi Direktive 92/79/EGS o približevanju davkov na cigarete, Direktive 92/80/EGS o približevanju davkov na tobačne izdelke, razen cigarete, in Direktive 95/59/ES o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 211 z dne 11. 8. 1999, str. 47);
– Direktiva Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne 6. 12. 1995, str. 46);
– Direktiva Sveta 2003/96/ES, z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčevanje energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 100), (v nadaljnjem besedilu: Energetska direktiva);
– Direktiva Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES o možnosti nekaterih držav članic za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 87).

(1) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije) ali vnešenih z ozemlja držav članic Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: držav članic) v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko skupnost (Skupnost).
(1) Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) ali vnesenih z ozemlja držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija).
(2) Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Skupnost Unijo iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja držav članic v Slovenijo je vsak vnos z ozemlja druge države članice oziroma Skupnosti Unije, kot je določeno v zakonodaji Evropske skupnosti Unije, razen s tretjih ozemelj.
(4) Tretja država je katerakoli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Skupnosti Unije.
(5) Tretje ozemlje je del državnega ozemlja države članice, ki pa ne tvori sestavnega dela ozemlja države članice oziroma Skupnosti v smislu tretjega odstavka tega člena, in sicer:
– v Zvezni Republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
– v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla, Kanarsko otočje;
– v Italijanski republiki: Livigno, Campione d’Italia, italijanske vode Luganskega jezera;
– v Francoski republiki: čezmorski departmaji ter
– v Helenski republiki: gora Atos.
(5) Tretje ozemlje so:
– ozemlja, ki so del carinskega območja Unije: Kanarski otoki, francoski čezmorski departmaji, Alandski otoki in Kanalski otoki,
– ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije: otok Heligoland, območje Büsingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italia in italijanski del Luganskega jezera, in
– gora Atos.
(6) Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov:
– v ali iz Kneževine Monako obravnava kot gibanje v oziroma iz Francoske republike;
– v suverenih conah Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njiju obravnava kot gibanje na Ciper ali z njega;
– v ali iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal), obravanava kot gibanje v oziroma iz Zvezne republike Nemčije;
– v ali iz San Marina, obravnava kot gibanje v oziroma iz Italijanske republike ter
– na ali z otoka Man obravnava kot gibanje v oziroma iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pooblaščeni uvoznik, začasno pooblaščeni prejemnik, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;
2. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
4. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;
5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;
6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);
7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;
8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja;
8.a pooblaščeni uvoznik je oseba, ki ji pristojni organ izda dovoljenje, da pri opravljanju svoje registrirane dejavnosti in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, trošarinske izdelke, ki jih je prejel iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine;
9. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;
10. nepooblaščeni začasno pooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Nepooblaščeni Začasno pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;
11. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice ali prodajalec iz petega odstavka 8.a člena tega zakona pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.

(1) Trošarinska obveznost nastane, ko so:
1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
2. trošarinski izdelki uvoženi v Skupnost Unijo;
3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih držav članic oziroma Skupnosti Unije v Slovenijo.
(2) Trošarinska obveznost se lahko prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določenim s tem zakonom.

(1) Plačilo trošarine se odloži, če:
1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;
2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloži, če je za njih takoj po vnosu v Skupnost Unijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so vnešeni v prosto carinsko cono.
(3) Če so uvoženi trošarinski izdelki sproščeni v prost promet v skladu s carinskimi predpisi, se plačilo trošarine odloži, če so neposredno po sprostitvi v promet, vnešeni v trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine.
(4) Pri prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati, razen, če so bili trošarinski izdelki pred potekom tega roka sproščeni v porabo oziroma, če so bili odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(5) Pri prenehanju veljavnosti dovoljenja oproščenega uporabnika, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za izdelke, ki so na zalogi in skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati.
(6) Če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo v postopku likvidacije ali stečaja oziroma, dokler so skladiščeni v tem ali drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, toda največ do dneva, ko so trošarinski izdelki odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja.
(7) Če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov preneha veljati zaradi združitve, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi, sproščeni v porabo v postopku združitve ali dokler so skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču oziroma obratu oproščenega uporabnika ali, dokler niso odpremljeni, toda največ do 180. dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register.

 (1) Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika.
(2) Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
2. od osebe iz druge države članice, ki v skladu z zakonodajo te države lahko pošilja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine:
– imetniku trošarinskega dovoljenja v Sloveniji ali
– pooblaščenemu oziroma nepooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali
– drugi osebi v drugi državi članici preko Slovenije.
(3) Trošarinski izdelki se ob uvozu iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. pri vnosu v trošarinsko skladišče;
2. če je za njih takoj po uvozu dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali, če so vnešeni v prosto carinsko cono.
(4) Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če ga spremlja trošarinski dokument, razen če je s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom drugače določeno. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega za zapečatenje.
(5) Prejšnji odstavek se nanaša na vsako gibanje trošarinskih izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami tudi, če je za njih s tem zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 tolarjev.
(1) Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika;
5. pri uvozu v trošarinsko skladišče.
(2) Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji v drugo državo članico do trošarinskega skladišča, registriranega prejemnika, kraja, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo, ter diplomatskim in konzularnim predstavništvom in mednarodnim organizacijam;
2. od osebe iz druge države članice, ki v skladu z zakonodajo te države lahko pošilja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine:
– imetniku trošarinskega dovoljenja v Sloveniji ali
– carinskemu organu izstopa s carinskega območja Unije ali
– pooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali
– začasno pooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali
– osebam iz 31. člena tega zakona ali
– drugi osebi v drugi državi članici prek Slovenije;
3. ob uvozu v Unijo od kraja uvoza do namembnega kraja, kjer se lahko prejemajo pod režimom odloga, kadar jih odpremi pooblaščeni uvoznik.
(3) Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če jih spremlja trošarinski dokument, razen če je s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno drugače. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega za zapečatenje.
(4) Prejšnji odstavek se nanaša na vsako gibanje trošarinskih izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami, tudi če je zanje s tem zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 eurov.
(5) Če je za trošarinske izdelke takoj po uvozu dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja, uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali če so vneseni v prosto carinsko cono, se lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor.

(1) Gibanje pod režimom odloga plačila trošarine iz 7. člena tega zakona se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo trošarinsko skladišče odpreme ali kadar jih takoj po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja pooblaščeni uvoznik ali uvoznik.
(2) Gibanje pod režimom odloga plačila trošarine iz 7. člena tega zakona se konča, ko prejemnik prejme pošiljko ali ko trošarinski izdelki zapustijo Unijo.

 (1) Carinski organ lahko odobri gibanje pod režimom odloga plačila trošarine do drugega kraja, kakršno je trošarinsko skladišče ali kraj, ki ni lokacija prejema trošarinskih izdelkov, navedena v dovoljenju pooblaščenega prejemnika.
(2) Imetnik trošarinskega dovoljenja in pooblaščeni prejemnik morata carinskemu organu predložiti seznam lokacij neposredne dobave in njihove identifikacijske oznake.
(3) Neposredne dobave ne more izvajati začasno pooblaščeni prejemnik.

(1) Trošarinski dokument je listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov in ki dokazuje, da se v njej navedene vrste ter količine trošarinskih izdelkov gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine oziroma, da so namenjene v drugo državo članico. Trošarinski dokument, pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpis, izdan na njegovi podlagi, dokazuje tudi, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik oziroma oproščeni uporabnik ali da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke v režimu pod režimom odloga ali da so bili v njem navedeni trošarinski izdelki izvoženi.
(2) Pošiljatelj trošarinskih izdelkov mora izdati trošarinski dokument, če:
– te trošarinske izdelke dobavlja pod režimom odloga plačila trošarine oziroma izvaža ali
– te trošarinske izdelke dobavlja prejemniku v drugo državo članico.
(3) (2) Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno, in sicer:
1. en izvod obdrži pošiljatelj,
2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika,
3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju,
4. en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega območja oziroma namembne države članice in
5. en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.
(4) (3) Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi pošiljke.
(4) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme te izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom, mora potrditi njihov prejem na priloženem trošarinskem dokumentu in vrniti potrjeni izvod tega dokumenta pošiljatelju. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjeni izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju:
– če mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije, najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke ali,
– če mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejel pošiljko.
(5) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj njenega prevzema ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.
(6) Preden prejemnik vrne potrjeni izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.
(7) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Unije.
(8) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz četrtega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, v primerih iz druge alineje četrtega odstavka tega člena pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva odpreme trošarinskih izdelkov obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
(9) Vsebino in obliko trošarinskega dokumenta za gibanje pod režimom odloga med prejemnikom in pošiljateljem v Sloveniji ter način potrditve prejema pošiljke določi minister, pristojen za finance.
(10) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali prek druge države članice v skladu z 10.č členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturirani alkohol, se uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu v skladu z zakonodajo Unije.
(11) Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov iz prvega odstavka tega člena namesto obrazca iz devetega oziroma desetega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali upravni dokument in druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem če se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in če isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku ter carinskemu organu omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.
(12) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov med pošiljateljem in prejemnikom iz četrtega odstavka tega člena.

 (1) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji in nastane obveznost za obračun trošarine tudi v namembni državi članici, mora pošiljatelj za pošiljko izdati trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona. Pošiljatelj oziroma druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici mora izpolniti še naslednje zahteve:
– prej preden pošiljatelj odpošlje trošarinske izdelke, najaviti dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu namembne države članice,
– predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine ali plačati trošarino v namembni državi članici v skladu s postopkom, ki ga določa ta država članica ter
– omogočiti carinskemu organu namembne države članice, da se prepriča, da je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke in da je trošarina plačana.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi, če slovenski prejemnik prejema trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici in v skladu s tem zakonom nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. V tem primeru mora pošiljko spremljati trošarinski dokument, ki ga pošiljatelj izda v skladu z veljavno zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki dobavljeni, ostale obveznosti iz prejšnjega odstavka pa mora izpolniti prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba, ki je v skladu s 17. členom tega zakona plačnik trošarine. Instrument za zavarovanje plačila trošarine se predloži v skladu s 35.b členom tega zakona.
(3) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji pošiljajo iz enega kraja v Sloveniji v drug kraj v Sloveniji, vendar preko ozemlja druge države članice, mora pošiljatelj izdati trošarinski dokument v skladu z 8. in 10. členom tega zakona, pošiljka pa se mora gibati po vnaprej določeni poti. V tem primeru:
– mora pošiljatelj, preden odpošlje trošarinske izdelke najaviti dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na kraj, kjer se odpošljanje začne,
– mora prejemnik potrditi prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu v skladu z 9. členom tega zakona in o tem obvestiti carinski organ, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na namembni kraj pošiljke in
– morata pošiljatelj in prejemnik omogočiti pristojnemu carinskemu organu, da se prepriča, da je prejemnik dejansko prejel trošarinske izdelke.
(4) Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz ene od držav članic, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja ali pooblaščeni oziroma nepooblaščeni prejemnik, in jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v namembno državo članico ter trošarinska obveznost nastane v tej namembni državi članici, mora prodajalec pred začetkom odpošiljanja najaviti takšno pošiljko pristojnemu carinskemu organu v Sloveniji in predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument za zavarovanje plačila trošarine in izpeljal vse predpisane postopke za plačilo trošarine v namembni državi članici. Prodajalec mora voditi evidenco tovrstnih dobav.
(5) Prejšnji odstavek velja tudi, če trošarinske izdelke, ki so sproščeni v porabo v drugi državi članici, prejema oseba v Sloveniji in je obveznost za obračun trošarine v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji. Obveznosti iz prejšnjega odstavka mora izpolniti prodajalec trošarinskih izdelkov, lahko pa tudi v njegovem imenu in za njegov račun njegov davčni zastopnik.
(1) Šteje se, da se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument. Ta dokument dokazuje, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščeni uvoznik.
(2) Vsebina in oblika elektronskega trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, morata ustrezati obrazcu, ki ga določa Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne 29. 7. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES).
(3) Pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta carinskemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v njem. Če so ti podatki ustrezni, carinski organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako in jo sporoči pošiljatelju. Če pa podatki niso ustrezni, carinski organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.
(4) Carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument pristojnemu organu namembne države članice, ta pa ga predloži prejemniku.
(5) Če carinski organ prejme elektronski trošarinski dokument od pristojnega organa druge države članice pošiljateljice, ker so trošarinski izdelki namenjeni v Slovenijo, ga predloži prejemniku.
(6) Pošiljatelj lahko prekliče elektronski trošarinski dokument, če se še ni začelo gibanje v skladu s prvim odstavkom 7.a člena tega zakona.
(7) Pri izvozu carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo.
(8) Če je izvozna deklaracija vložena pri pristojnem organu druge države članice, mu carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument.
(9) Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta ali komercialni dokument ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka, mora spremljati trošarinske izdelke med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.
(10) Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine in z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj in navede nov namembni kraj, ki je:
– drugo trošarinsko skladišče,
– lokacija, kjer pooblaščeni prejemnik lahko prejema trošarinske izdelke,
– kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu ali
– kraj neposredne dobave v skladu s 7.b členom tega zakona.

 (1) Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme trošarinske izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom mora potrditi prejem trošarinskih izdelkov na priloženem trošarinskem dokumentu in vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju:
– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke oziroma
– v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je prejel pošiljko.
(2) Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj prevzema trošarinskih izdelkov ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.
(3) Preden prejemnik vrne potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.
(4) Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Skupnosti.
(5) Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz prvega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, v primerih iz druge alinee prvega odstavka tega člena pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva odpreme trošarinskih izdelkov, obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
(1) Prejemnik trošarinskih izdelkov z uporabo računalniško podprtega sistema predloži nadzornemu organu poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke.
(2) Poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov potrjuje, da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke pod režimom odloga.
(3) Carinski organ elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v poročilu o prejemu trošarinskih izdelkov in, če so podatki ustrezni, prejemniku potrdi prejem poročila. Če pa niso ustrezni, carinski organ o tem takoj obvesti prejemnika.
(4) Carinski organ pošlje poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(5) Poročilo o prejemu mora ustrezati zahtevam iz Uredbe 684/2009/ES.

(1) Poročilo carinskega urada o izvozu potrjuje, da so trošarinski izdelki izvoženi iz Unije. Carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pošlje pošiljatelju poročilo o izvozu, ko se izdelki dejansko izvozijo iz Unije. Carinski organ izda poročilo o izvozu na podlagi potrditve carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Unijo.
(2) Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, poročilo o izvozu pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(3) Poročilo o izvozu mora ustrezati zahtevam iz Uredbe 684/2009/ES.

Da računalniško podprti sistem ni na voljo, ugotovi Carinska uprava Republike Slovenije in to objavi na svoji uradni spletni strani.

 (1) Vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(2) Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali preko druge države članice v skladu z 8.a členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturiran alkohol, se uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen da bi prejemal trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, in za to pošiljko izda trošarinski dokument v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora trošarinskemu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisan postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.
(4) Če se trošarinski izdelki na območju Slovenije v skladu s tem zakonom gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, mora vsebina in oblika trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko ustrezati obrazcu iz prvega odstavka tega člena.
(5) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov namesto obrazca iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali drug upravni dokument ter druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem v primerih, ko se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in v primerih, ko isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku in carinskemu organu omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.
(6) Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov.
(1) Če računalniško podprti sistem ni na voljo, lahko pošiljatelj začne gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine pod pogojem, da:
– trošarinske izdelke spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kakor osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta iz 8.a člena tega zakona;
– pred začetkom gibanja obvesti carinski organ o odpremi;
– carinskemu organu pošlje kopijo dokumenta iz prve alineje, ki bo spremljal pošiljko;
– omogoči preverjanje podatkov iz tega dokumenta.
(2) Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, pošiljatelj v skladu s tretjim odstavkom 8.a člena tega zakona predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta. Ko carinski organ potrdi podatke iz elektronskega trošarinskega dokumenta, slednji nadomesti papirni dokument iz prejšnjega odstavka. Dokler podatki iz elektronskega trošarinskega dokumenta niso potrjeni, poteka gibanje pod režimom odloga plačila trošarine na podlagi papirnega dokumenta.
(3) Pošiljatelj mora hraniti izvod papirnega dokumenta v skladu s 60. členom tega zakona.
(4) Če ob morebitni spremembi namembnega kraja računalniško podprti sistem ni na voljo, pošiljatelj ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(1) Če računalniško podprti sistem ni na voljo v času oziroma kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v odložnem režimu predloži carinskemu organu papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kakor poročilo o prejemu, in tako potrdi konec gibanja.
(2) Če je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, carinski organ pošlje izvod papirnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(3) Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, se opravijo postopki iz 8. do 9.a člena tega zakona.

(1) Če ob zaključku izvoza računalniško podprti sistem ni na voljo in zato ni mogoče pripraviti poročila o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona, pošlje carinski organ, pri katerem so bile opravljene izvozne formalnosti, pošiljatelju papirni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor poročilo o izvozu, in tako potrdi, da se je končalo gibanje trošarinskih izdelkov v odložnem režimu.
(2) Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pristojnemu organu odpremne države članice papirni dokument iz prejšnjega odstavka.
(3) Če carinski organ v kraju odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov prejme papirni dokument iz prvega odstavka tega člena od pristojnega organa druge države članice, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, ga predloži pošiljatelju.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena ni treba sestaviti papirnega dokumenta, če se poročilo o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona lahko izpolni najpozneje naslednji dan po dejanskem izvozu trošarinskih izdelkov iz Unije.
(5) Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, carinski organ pošlje poročilo o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona.