S tem zakonom se ureja sistem prirejanja iger na srečo.
S tem zakonom se ureja sistem prirejanja iger na srečo na način, da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo.

Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.
O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenj in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti:
1. zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti;
2. zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti;
3. vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika;
4. obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe;
5. izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo;
6. dejavnost, dosedanje ravnanje in finančna boniteta pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb;
7. izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki;
8. strateške razvojne dokumente za prirejanje iger na srečo;
9. druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki se štejejo za povezane osebe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Na območju Republike Slovenije lahko trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, vlada pa lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

Prirejanje iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev je dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo igre na srečo preko interneta, povezati v informacijski sistem nadzornega organa in nadzornemu organu zagotoviti bralni dostop do aplikacij podatkov in sistemskih zabeležk.
Podrobnejše predpise o načinu, pogojih, vrsti iger, obsegu prirejanja, nadzoru ter o drugih vprašanjih v zvezi s prirejanjem iger na srečo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev izda minister, pristojen za finance.
Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: spletne igre na srečo) lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi, ki jo skleneta koncesionar in minister, pristojen za finance.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo spletne igre na srečo, povezati v informacijski sistem Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) in mu zagotoviti bralni dostop do aplikacij, podatkov in sistemskih zapisov.
Udeležba pri spletnih igrah na srečo je dovoljena samo osebam, starim najmanj 18 let.
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi pogoje in način prirejanja spletnih iger.«.

Sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji je prepovedano.
Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano

Nihče ne sme kakorkoli sprejemati vplačila in obljubljati dobitek, če to ni v skladu z 2. členom tega zakona.
Organiziranje iger oziroma dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro oziroma dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro oziroma dejavnost (denarne verige in podobno), je prepovedano.
Uporaba ali namestitev igralnih naprav, na katerih so nameščene simulacije iger na srečo ali igre, pri katerih se za vplačilo v posamezno igro in za ugotavljanje nagrade ali dobitka uporablja plačilna tabela, je dovoljena samo gospodarskim družbam, ki so pridobile koncesijo za prirejanje iger na srečo.

Dejavnost prirejanja iger na srečo opravljajo prireditelji, koncesionarji oziroma koncesionarji za igralni salon, v katerih kapitalu je lahko udeležena le oseba, ki ima državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora oziroma sedež v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropskega gospodarskega prostora.
    Prireditelji oziroma koncesionarji ne smejo imeti podružnic.
    O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji soglasij in o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti:
    1. zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma v posamezni lokalni skupnosti in uravnoteženost s ponudbo sosednjih držav;
    2. zagotavljanje harmoničnega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti;
    3. vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika;
    4. obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe;
    5. izkušnje in reference pri prirejanju iger na srečo in število dodeljenih koncesij;
    6. lastniško strukturo in vodstveni kader pravne osebe;
    7. dejavnost, posle, dosedanja ravnanja in finančno boniteto pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb;
    8. vpliv izdaje soglasja na poslovanje pravne osebe;
    9. izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti s strani pravne osebe in njenih lastnikov;
    10. posledice za opravljanje nadzora po določbah tega zakona;
    11. primernost in kvaliteto vloge za dodelitev koncesije, dovoljenja ali soglasja;
    12. strateške razvojne dokumente za področje prirejanja iger na srečo;
    13. druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
    Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki se štejejo za povezane osebe po drugih zakonih.
    Na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, Vlada Republike Slovenije pa lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
Gospodarske družbe, ki pridobijo koncesijo za prirejanje iger na srečo, morajo udeležence iger na srečo opozoriti na tveganja, zlasti na možnost za zasvojenost z igrami na srečo, jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomoč ob zasvojenosti. 
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo s splošnim aktom opredeliti postopke in ukrepe, ki so namenjeni zaščiti igralca pred zasvojenostjo z igrami na srečo, kar vključuje obveščanje igralca o posledici čezmernega igranja in usposabljanje zaposlenih glede izvajanja odgovornega prirejanja iger na srečo.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odlokom spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.
Igralec lahko od gospodarske družbe, ki je pridobila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici ali igralnem salonu, s pisno izjavo zahteva, da mu za najmanj šest mesecev in največ tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo (v nadaljnjem besedilu: samoprepoved). V obdobju samoprepovedi igralec pisne izjave o samoprepovedi ne more preklicati. Igralec mora biti opozorjen na posledice samoprepovedi. Samoprepoved velja na celotnem območju Republike Slovenije.
Pooblaščena oseba gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena je ob prevzemu izjave o samoprepovedi dolžna preveriti identiteto igralca in o tem narediti zaznamek na hrbti strani izjave. O dani izjavi o samoprepovedi je dolžna najpozneje naslednji dan obvestiti nadzorni organ ter mu poslati naslednje podatke o igralcu: osebno ime, datum rojstva, stalno ali začasno prebivališče, vrsto in številko osebnega dokumenta, datum začetka ter končanja samoprepovedi.
Nadzorni organ mora pisno izjavo igralca najpozneje naslednji delovni dan po prejemu poslati vsem gospodarskim družbam iz prvega odstavka tega člena, ti pa morajo osebi, za katero velja samoprepoved, prepovedati vstop v igralnico ali igralni salon. Gospodarske družbe in nadzorni organ smejo podatke o samoprepovedi uporabljati samo za namene iz tega člena.
Nadzorni organ zaradi preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo vzpostavi in vodi zbirko podatkov o igralcih, ki so dali izjavo o samoprepovedi. Podatki iz te zbirke, osebno ime, datum rojstva, stalno ali začasno prebivališče, vrsta in številka osebnega dokumenta, datum začetka ter končanja samoprepovedi, se hranijo še eno leto po datumu končanja samoprepovedi.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spletne igre na srečo.
Pri sklenjenem mednarodnem dogovoru velja samoprepoved tudi na območju drugih držav.

Udeleženci pri klasičnih igrah na srečo so kupci oziroma fizične osebe, ki so imetniki loterijskih srečk, tombolskih tablic, srečk pri srečelovu, stavnih listkov ali drugih potrdil o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri (v nadaljnjem besedilu: srečke).

Prireditelj, ki organizira športna tekmovanja, sme v prostorih, v katerih so tekmovanja, enkrat letno prirediti stave v zvezi s temi tekmovanji.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme prireditelj, ki organizira tekmovanje s kopitarji, prirediti stave v zvezi s temi tekmovanji, ki se priredijo po določbah zakona, ki ureja živinorejo, največ 25-krat letno. Prireditelj si mora za prirejanje stav pridobiti soglasje ministra, pristojnega za kmetijstvo.
Stave se lahko prirejajo le na naslednjih tekmovanjih kopitarjev:
– kasaške dirke,
– kasaške dirke pod sedlom,
– ravne galopske dirke in
– galopske dirke prek ovir.

Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
- prireditelj s področja športa na račun fondacije fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
- prireditelj z drugih področij na račun fondacije fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.

Prireditelj ne sme imeti lastniških naložb v drugih pravnih osebah in pri podjetnikih.
Najnižji znesek osnovnega kapitala prireditelja je 100.000 eurov za vsako koncesijo.

Uprava prireditelja mora imeti najmanj dva člana.

Za dodeljeno koncesijo mora prireditelj plačevati koncesijsko dajatev. Obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve nadzira davčni organ.
Osnova za obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je osnova za obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve pri klasični igri na srečo, ki jo prireditelj prireja v sodelovanju z domačo ali tujimi pravnimi osebami, ki imajo ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo, vrednost vplačil, zmanjšana za odstotek predvidenega sklada za dobitke, ki je določen s pravili te klasične igre na srečo.
Osnova za plačevanje koncesijske dajatve se ugotavlja mesečno. Od te osnove je prireditelj dolžan obračunati in plačati koncesijsko dajatev v odstotku, ki ga določi vlada s sklepom o dodelitvi koncesije, in sicer v petih delovnih dneh po poteku meseca za pretekli mesec.

Sredstva plačila koncesije za trajno prirejanje iger na srečo, ki se uporabljajo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in 2% od plačane koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo se vplačuje v posebno fondacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: fondacija).
Koncesijska dajatev za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, ki se uporablja za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, se vplačuje na račun Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Sredstva plačila koncesije za trajno prirejanje iger na srečo, ki se uporabljajo za financiranje športnih organizacij in 2% od plačane koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo se vplačuje na račun fondacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Koncesijska dajatev za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, ki se uporablja za financiranje športnih organizacij, se vplačuje na račun Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.