Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.
O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenj in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti:
1. zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti;
2. zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti;
3. vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika;
4. obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe;
5. izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo;
6. dejavnost, dosedanje ravnanje in finančna boniteta pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb;
7. izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki;
8. strateške razvojne dokumente za prirejanje iger na srečo;
9. druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki se štejejo za povezane osebe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Na območju Republike Slovenije lahko trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, vlada pa lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
Ministrstvo, pristojno za finance, spremlja, zbira, preverja in analizira podatke, potrebne za dodelitev in podaljšanje koncesij ter sklenitev koncesijskih pogodb oziroma izdajo dovoljenj, in vodi registre koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger na srečo ter igralnic in igralnih salonov.

Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: spletne igre na srečo) lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi, ki jo skleneta koncesionar in minister, pristojen za finance.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo spletne igre na srečo, povezati v informacijski sistem Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) in mu zagotoviti bralni dostop do aplikacij, podatkov in sistemskih zapisov.
Udeležba pri spletnih igrah na srečo je dovoljena samo osebam, starim najmanj 18 let.
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi pogoje in način prirejanja spletnih iger.

Prirejanje iger na srečo nadzira Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo.Prirejanje iger na srečo nadzira Davčna uprava Republike Slovenije.Nadzorni organ preverja in analizira podatke za dodelitev in podaljšanje koncesij, sklenitev koncesijskih pogodb oziroma za izdajo dovoljenj, nadzira in analizira izvajanje tega zakona in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzira opravljanje dejavnosti, izdaja odločbe, spremlja, zbira in analizira podatke, ki jih prejema od prireditelja oziroma koncesionarja v skladu z določbami tega zakona ter opravlja druge upravne in z njimi povezane strokovne naloge.Nadzorni organ nadzira izvajanje tega zakona in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzira opravljanje dejavnosti, izdaja odločbe, ter opravlja druge upravne in z njimi povezane strokovne naloge.
Nadzorni organ pri opravljanju nalog postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.
Če nadzorni organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo v nasprotju s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, koncesijsko pogodbo, sprejetimi pravili ali splošnimi akti, izda odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
V odločbi iz prejšnjega odstavka se določijo roki, v katerih mora prireditelj oziroma koncesionar odpraviti ugotovljene nepravilnosti. Rok ne sme biti daljši kot 30 dni od vročitve odločbe. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Če prireditelj oziroma koncesionar v roku, ki ga je določil nadzorni organ z odločbo iz četrtega odstavka tega člena, ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti, lahko nadzorni organ z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v celoti ali deloma do izvršitve odločbe. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve.
Če prireditelj oziroma koncesionar ne izvrši odločbe ali če nadzorni organ pri ponovnem pregledu ugotovi, da se kljub izdani odločbi iste napake ponavljajo, lahko vlada odvzame koncesijo oziroma minister, pristojen za finance, odvzame dovoljenje.
Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije, izda odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Naloge nadzornega organa so:
– obravnavanje in analiziranje planov in finančnih načrtov ter poročil o delu koncesionarja oziroma prireditelja,– obravnavanje in analiziranje poročil o delu koncesionarja oziroma prireditelja,
– nadziranje računovodskih izkazov in revidiranih letnih poročil,
– nadziranje lastniške strukture, organiziranosti, internih aktov in poslovanja koncesionarja oziroma prireditelja,
– nadziranje izvajanja koncesijske pogodbe oziroma pogojev iz dovoljenja prireditelja,
– izvajanje neposrednega nadzora pri opravljanju vseh procesov, ki so neposredno ali posredno vezani s prirejanjem iger na srečo,
– poročanje vladi ministru, pristojnemu za finance o poslovanju koncesionarja oziroma prireditelja,
– vodenje zbirke podatkov o osebah, ki so pridobile licenco, in o igralcih, ki so dali izjavo o samoprepovedi,
– vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger, igralnic in igralnih salonov,
– sodelovanje z uradom organom, pristojnim za preprečevanje pranja denarja,
– vzpostavitev informacijskega sistema, ki je v neposredni povezavi z on-line nadzornimi sistemi igralnih naprav koncesionarjev iz 80.a člena tega zakona in informacijskimi sistemi iz 3.a člena tega zakona,
– izvajanje nadzora preko nadzornega informacijskega sistema.
Če nadzorni organ na podlagi podatkov in ugotovitev oceni, da so pri opravljanju dejavnosti podani razlogi za sum kaznivega dejanja, obvesti o tem pristojne organe.
Za izvajanje nadzora po tem zakonu ima nadzorni organ pravico zahtevati sodelovanje drugih državnih organov, specializiranih organizacij, zavodov ali posameznikov, kadar to ni v nasprotju z interesi postopka.
Nadzorni organ najmanj enkrat letno o svojem delu poroča vladi ministru, pristojnemu za finance..
Nadzorni organ sme podatke, ki jih je pridobil po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom. Vsaka oseba, ki sodeluje oziroma je sodelovala pri opravljanju nadzora po tem zakonu, je zavezana vse v tem procesu pridobljene podatke, informacije in dejstva obravnavati kot poslovno skrivnost. Dolžnost varovanja tajnosti podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja pri nadzornem organu.
Po poteku treh let nadzorni organ podatke iz prejšnjega odstavka arhivira. Po treh letih od arhiviranja podatke uniči. Trajno hrani podatke iz registra koncesionarjev, igralnic, igralnih salonov ter prirediteljev klasičnih iger na srečo.

Naloge nadzornega organa opravljajo pooblaščene osebe za nadzor, ki jih imenuje predstojnik organa.
Naloge nadzornega organa opravljajo pooblaščene uradne osebe v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, v skladu s pooblastili, določenimi s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakonom, ki ureja prekrške. Pooblaščene uradne osebe po tem zakonu so inšpektorji za igre na srečo.
Pooblaščene osebe za nadzor iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor.
Inšpektor za igre na srečo mora izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih nalog izkazuje s službeno izkaznico in značko, izdanima v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo.
Pooblaščene osebe za nadzor Inšpektorji za igre na srečo samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Za preostala pooblastila, pristojnosti, postopek in ukrepanje se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
Pooblaščena oseba nadzornega organa Inšpektor za igre na srečo ima pravico pri svojem delu pregledati poslovne prostore in vse procese, ki so neposredno ali posredno povezani s prirejanjem iger na srečo, naprave in pripomočke za prirejanje iger na srečo, naprave za nadzor nad izvajanjem iger na srečo, avdio video posnetke, poslovne knjige, pogodbe, listine, evidence in druge dokumente ali podatke prireditelja oziroma koncesionarja, ki omogočajo vpogled v poslovanje in so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja.
Pooblaščena oseba nadzornega organa Inšpektor za igre na srečo je lahko prisotna pri dnevnem obračunu naprav, blagajne in trezorja ter pri drugih postopkih in procesih, ki se odvijajo neposredno ali posredno pri prirejanju iger na srečo.
Pooblaščena oseba nadzornega organa Inšpektor za igre na srečo pri koncesionarju nadzira predvsem:
– odpiranje, zapiranje in obračunavanje igralnih naprav oziroma iger,
– vrsto, obseg, pravila in izvajanje posameznih iger,
– organizacijo in izvajanje notranje kontrole, ki jo zagotavlja koncesionar,
– organizacijo in delovanje recepcijske službe,
– izvajanje predpisanega evidentiranja igralcev,
– organizacijo in izvajanje avdio in video nadzora (recepcije, poteka iger, odpiranja in zapiranja igralnih miz in blagajne),
– organizacijo in izvajanje blagajniškega poslovanja,
– tehnično brezhibnost igralnih naprav in pripomočkov,
– strokovno usposobljenost delavcev v igralnici,
– prostorsko urejenost igralnice, opredeljeno s tem zakonom,
– notranje akte koncesionarja,
– izvajanje določila o igralni valuti.
Pooblaščena oseba nadzornega organa Inšpektor za igre na srečo pri prireditelju nadzira predvsem:
– vrsto, obseg, pravila in izvajanje posameznih iger,
– tehnično brezhibnost igralnih naprav in pripomočkov,
– notranje akte prireditelja,
– način in izid žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
– vrsto, število in vrednost dobitkov,
– nadzor nad uporabo sredstev prirediteljev občasnih iger na srečo.

Pooblaščena oseba nadzornega organa se izkazuje s službeno izkaznico.Pooblaščena oseba nadzornega organa ne sme biti delničar, družbenik, član uprave ali član nadzornega sveta gospodarske družbe, ki prireja igre na srečo.
Kršitev določb petega odstavka 108. člena tega zakona in prejšnjega odstavka se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ugotavlja odškodninska odgovornost delavca.
Pooblaščenim osebam nadzornega organa za ovrednotenje posebne odgovornosti ter zaradi omejitev pripadajo dodatki, določeni na podlagi predpisov, ki urejajo dodatke delavcev davčne uprave.
Inšpektor za igre na srečo ne sme biti delničar, družbenik, član uprave ali član nadzornega sveta gospodarske družbe, ki prireja igre na srečo.
Kršitev določb petega odstavka 108. člena tega zakona in prejšnjega odstavka se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ugotavlja odškodninska odgovornost inšpektorja.

Stroški, ki nastanejo nadzornemu organu ali ministrstvu, pristojnemu za finance, med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel, v skladu s tarifo, ki jo določi vlada.
Stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, gredo v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.

Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne izvrši odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti (četrti in peti odstavek 107. člena);
2. pooblaščeni osebi nadzornega organa inšpektorju za igre na srečo pri opravljanju nadzora ne omogoči pregleda poslovne dokumentacije, poslovnih prostorov in naprav za prirejanje iger na srečo, avdio-video trakov ali drugih zahtevanih podatkov ali ji kako drugače onemogoči opravljanje nadzora (četrti in peti odstavek 109. člena).
Z globo 500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.