(1) Matična evidenca se vodi po enotnih metodoloških načelih, ki jih določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), zavoda, ZZZS in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ).
(2) Podatki se vnašajo v matično evidenco po enotnih nacionalnih standardih.
(3) Matična evidenca se vodi tako, da se podatki, določeni s tem zakonom, vpisujejo v predpisane obrazce in vnašajo na sredstva za avtomatsko obdelavo podatkov ter druga sredstva za vodenje evidenc.
(4) Podatki se v prijave podatkov vpisujejo oziroma vnašajo na podlagi evidenc, registrov in poslovne dokumentacije po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena dajalci podatkov posredujejo podatke o obdobju zavarovanja, plači oziroma zavarovalni osnovi in nadomestilih plače ter o plačanih prispevkih v elektronski obliki.

(1) Podatki se vnesejo v matično evidenco na podlagi prijav, ki jih vložijo naslednji poslovni subjekti in fizične osebe, ki imajo po tem zakonu dolžnost sporočanja podatkov (v nadaljnjem besedilu: dajalci podatkov):
– gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, agencije, skladi in druge finančne organizacije, zadruge, državni organi, zavodi, sindikati, društva, politične stranke in drugi poslovni subjekti, razen zasebnikov, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti);
– zasebniki in druge fizične osebe, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: zasebni delodajalci);
– zavarovanci, ki so sami zavezanci za prispevek;
– upravljavec centralnega registra prebivalstva;
– upravljavci matičnih knjig;
– zavod;
– ZRSZ;
– ZZZS;
– zavodi za prestajanje kazni zapora;
– Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS);
– stečajni upravitelji;
– Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije;
– centri za socialno delo.
(2) Dajalec podatkov lahko pri zavodu oziroma pri drugem pristojnem organu predloži pisno pooblastilo za drugo pravno ali fizično osebo, da v njegovem imenu izpolni dolžnost posredovanja podatkov po tem zakonu, skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Za posredovanje in pravilnost podatkov odgovarja dajalec podatkov.

(1) Podatki, vneseni v matično evidenco na način, ki ga ureja ta zakon, se lahko naknadno spremenijo v naslednjih primerih:
– če pristojni organ naknadno na predpisan način ugotovi spremembo podatkov;
– če so podatki o pokojninski dobi, lastnosti zavarovanca, zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, vpisani v matično evidenco na podlagi lažnih listin;
– če se s preverjanjem podatkov ali kako drugače ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki;
– v drugih primerih, v katerih se po splošnem upravnem postopku lahko uporabijo izredna pravna sredstva.
(2) Podatki, vpisani v matično evidenco, se spremenijo na podlagi prijave o spremembi podatkov na način, določen s tem zakonom.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zavod po uradni dolžnosti popravi podatke, vpisane v matično evidenco, če je pravilen podatek mogoče ugotoviti iz zbirk podatkov, ki jih po zakonu vodi upravljavec zbirk podatkov oziroma na podlagi izvršilnih predpisov za vodenje matične evidence, če popravek podatkov ne vpliva na obstoj ali potek zavarovanja.
(4) Zavod v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti spremeni ali dopolni podatke, vpisane v matično evidenco, če zavezanec oziroma dajalec podatkov ne obstaja oziroma ne posluje več in če je zavod pravilnost podatkov lahko ugotovil na podlagi uradnih evidenc ali javnih listin.
(5) O spremembi podatkov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zavod obvesti zavarovanca v roku 30 dni od spremembe.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja minister, pristojen za delo.
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na vodenje matične evidence.
(2) Zavod kot nosilec javnih pooblastil opravlja nadzor nad posredovanjem podatkov, ki jih morajo zavezanci oziroma dajalci podatkov posredovati po tem zakonu ter nadzor nad izvajanjem 67. člena tega zakona.(3) Postopek za izvrševanje nadzora iz prejšnjega odstavka vodi in v njem odloča uradna oseba zavoda, ki jo pooblasti generalni direktor zavoda.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poslovni subjekt in zasebnik, ki zaposluje delavce:
– če ne vloži prijave začetka poslovanja, prijave prenehanja poslovanja ali prijave spremembe v poslovanju poslovnega subjekta oziroma zasebnega delodajalca ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (prva alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja ali prijave spremembe med zavarovanjem ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (druga alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in ugotovljenih plačah oziroma osnovah ter nadomestilih plač, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka (tretja alinea 57. člena);
– če ne vloži prijave spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plačah oziroma osnovah ter nadomestilih plač ali, če jo vloži po izteku predpisanega roka (četrta alinea 57. člena);
– če zavarovancu ne izroči kopije prijave v zavarovanje (deveti odstavek 23. člena);
– če v prijavah iz prejšnjih alinei tega odstavka sporoči napačne podatke;
– če ne popravi podatkov v roku iz 39. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje zasebni delodajalec, ki zaposluje od enega do pet delavcev in stori prekršek iz prve, druge, pete ali šeste alinee prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov, ki pooblaščeni osebi zavoda pri preverjanju pravilnosti prijavljenih podatkov ne omogoči vpogleda v evidence, ki jih vodi po predpisih o evidencah na področju dela, registre in poslovno dokumentacijo po predpisih o računovodstvu in finančnem poslovanju.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje samostojni zavezanec za prispevek, ki stori prekršek iz prve, druge ali šeste alinee prvega odstavka tega člena.
(5) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s 63. členom tega zakona.
(1) Z globo najmanj 4.200 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec - pravna oseba, ki zaposluje več kot deset delavcev ali drug dajalec podatkov, ki je pravna oseba:
- če ne vloži prijave začetka poslovanja, prenehanja poslovanja ali prijave spremembe v poslovanju zavezanca oziroma dajalca podatkov ali če prijave podatkov vloži po izteku predpisanega roka (prva alineja prvega odstavka 26. člena in prva alineja prvega odstavka 57. člena);
- če ne vloži prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja ali prijave spremembe med zavarovanjem ali če prijave podatkov vloži po izteku predpisanega roka (druga alineja prvega odstavka 26. člena, prva alineja 28. člena, prva alineja 29. člena in prva alineja 34. člena in druga alineja prvega odstavka 57. člena);
- če ne vloži prijave podatkov o zavarovalni dobi, o plačah in nadomestilih plače in zavarovalnih osnovah ter o vplačanih prispevkih za preteklo koledarsko leto in prijave spremembe teh podatkov ali če prijave podatkov vloži po izteku predpisanega roka (tretja alineja prvega odstavka 26. člena, druga alineja 28. člena, druga alineja 29. člena, druga alineja 34. člena, 35. člen in tretja alineja prvega odstavka 57. člena);
- če v prijavah podatkov iz prve do tretje točke tega odstavka sporoči napačne podatke (tretji odstavek 37. člena);
- če ne popravi podatkov v roku iz 39. oziroma 42. člena;
- če pooblaščeni osebi zavoda pri preverjanju pravilnosti prijavljenih podatkov ne omogoči vpogleda v evidence in dokumentacijo, ki je podlaga za vpis podatkov v prijave podatkov po tem zakonu (drugi odstavek 37. člena);
- če zavarovancu ne vroči kopije prijave v zavarovanje (deveti odstavek 23. člena).
(2) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, ki zaposluje deset ali manj delavcev in fizična oseba, ki je poslovni subjekt, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka (prvi odstavek 26. člena).
(3) Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje zasebnik in druga fizična oseba, ki zaposluje delavce, če stori prekršek iz prve, druge, četrte, pete ali sedme alineje prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 26. člena).
(4) Z globo najmanj 1.600 eurov se kaznuje oseba iz tretjega in četrtega odstavka 23. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prve, druge ali četrte alineje prvega odstavka tega člena (27. člen).
(5) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje stečajni oziroma likvidacijski upravitelj, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (31. člen).
(6) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje odgovorna oseba pri pravni osebi, ki je dajalec podatkov po tem zakonu, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 26. člena, 28., 29., 34. in 35. člen).
(7) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje odgovorna oseba pri državnem organu, ki je dajalec podatkov po tem zakonu, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (32. člen).
(8) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje oseba, ki ravna v nasprotju z določbo 63. člena tega zakona.