(1) Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) opravlja naslednje naloge na področju zaposlitvene rehabilitacije:
- usklajuje in koordinira strokovni razvoj na tem področju,
- pripravlja standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije,
- pripravlja standarde usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije,
- pripravi metodologijo za ocenjevanje delovnih rezultatov zaposlenih invalidov in izvaja nadzor na tem področju,
- daje obvezno strokovno mnenje v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona,
- opravlja raziskovalno delo in
- opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega programa dela.
(2) Naloge iz prvih štirih treh alinei prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. Sredstva za ta namen se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

1) Strokovni delavci oziroma strokovne delavke (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov so delavci z univerzitetno, visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo medicinske, pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge ustrezne družboslovne usmeritve in znanji s področja rehabilitacije, zaposlovanja ali invalidskega varstva, pridobljenimi s specializacijo, dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem.
(2) Na področju zaposlitvene rehabilitacije in strokovne podpore pri zaposlovanju invalidov sodelujejo tudi strokovnjaki s področja tehnične ali druge ustrezne usmeritve.
(3) (2) Podporne storitve invalidom v rehabilitaciji in zaposlitvi lahko nudijo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega in drugega odstavka prejšnjega odstavka tega člena, imajo pa certifikat o poklicni kvalifikaciji ali druga ustrezna dokazila o usposobljenosti za opravljanje takih del (strokovni sodelavci).

(1) Zaposlitvena rehabilitacija je pravica invalida do posameznih
storitev iz 15. člena tega zakona v obsegu, na način in v trajanju,
opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu.
(2) Invalid lahko uveljavlja pravico do zaposlitvene
rehabilitacije, če nima pravice do enakih storitev po drugih predpisih.
(3) Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacijelahko za invalida, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije po drugihpredpisih, uveljavlja pristojni izvedenski organ po postopku in na način, predpisanza pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije.
(3) Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije selahko izvajajo v postopkih za uveljavljanje pravic po drugih predpisihoziroma kot podporne storitve pri izvajanju poklicne rehabilitacije po drugihpredpisih.
(4) Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije lahko za invalida uveljavlja tudi delodajalec. V tem primeru sklene z izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije iz 18. člena tega zakona in invalidom
pogodbo o izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije, s katero dogovori
medsebojne pravice in obveznosti.

(1) V postopku priznanja statusa invalida po tem zakonu in v postopku uveljavljanja pravice do zaposlitvene rehabilitacije mora Zavod pridobiti mnenje rehabilitacijske komisije.
(2) Rehabilitacijske komisije izdajajo mnenja v postopkih na prvi in drugi stopnji. Imenuje jih minister, pristojen zainvalidsko varstvo.
(3) Član oziroma članica (v nadaljnjem besedilu: član) rehabilitacijske komisije, ki je sodeloval pri izdaji mnenja v postopku na prvi stopnji, ne more biti član rehabilitacijske komisije, ki o isti zadevi daje mnenje na drugi stopnji.
(4) Listo izvedencev, ki so člani rehabilitacijskih komisij, imenuje
minister, pristojen za invalidsko varstvo, na predlog Zavoda.
(5)(4) Stroški dela rehabilitacijskih komisij se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Rehabilitacijske komisije na prvi in drugi stopnji delujejo v sestavi petih članov, in sicer:
- predsednika - zdravnika specialista medicine dela,
- enega člana - strokovnjaka s področja invalidskega varstva z univerzitetno, visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge družboslovne usmeritve,
- enega člana - strokovnjaka s področja zaposlovanja in trga dela z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo,
- enega člana - strokovnjaka s specifičnih področij glede na telesno oziroma duševno okvaro ali bolezen obravnavane osebe in
- enega člana - z lastno izkušnjo invalidnosti na predlog invalidske organizacije.
(1) Rehabilitacijske komisije na prvi in drugi stopnji delujejo v sestavi štirih članov, izvedencev svoje stroke, in sicer:
- predsednika - zdravnika specialista medicine dela;
- enega člana - strokovnjaka s področja invalidskega varstva z univerzitetno, visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo pedagoške, psihološke, sociološke, socialne ali druge usmeritve;
- enega člana - strokovnjaka s področja zaposlovanja in trga dela z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in
- enega člana - strokovnjaka s specifičnih področij glede na telesno oziroma duševno okvaro ali bolezen obravnavane osebe.
(2) Pri delu rehabilitacijske komisije lahko na zahtevo invalida sodeluje izbrani zaupnik invalid ali predstavnik invalidske organizacije.

(1) Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni
podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V programe se
vključujejo invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, kar Zavod po
zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovi z odločbo o zaposljivosti iz
prejšnjega člena.
(2) Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu, ki ga objavi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, in v katerem določi pogoje za izvajanje programov. Javni
razpis se izvede v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna.
(3) Z izbranimi izvajalci iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, sklene večletno pogodbo o izvajanju programov socialne vključenosti, financiranje sofinanciranje pa se dogovori z letno pogodbo.
(4) Programi socialne vključenosti se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije.

(1) Delodajalci v letnem poslovnem načrtu, v sistemizaciji oziroma v razvidu delovnih mest izdelajo načrt zaposlovanja invalidov, v katerem predvidijo delovna mesta, ki so primerna za zaposlitev invalidov in druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu.
(2) Primerna delovna mesta za invalide so zlasti delovna mesta, opremljena z informacijsko, komunikacijsko in z drugo podporno tehnologijo, na katerih invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanje dela. Primerna delovna mesta za invalide so tudi delovna mesta, na katerih je mogoče enakovredno opravljanje dela s prilagoditvijo delovnega časa potrebam zaposlenega invalida ob upoštevanju specifičnosti, ki izhajajo iz njihove invalidnosti. Prilagoditev delovnega časa je potrebno urediti v pogodbi o zaposlitvi.
(3) Kot primerno delovno mesto se lahko šteje tudi delo na domu in delo na daljavo.
(4) Delo na daljavo je način dela, kadar se delo v celoti ali delno opravlja izven sedeža oziroma poslovnih enot delodajalca, največkrat na domu ali v telecentrih, pri čemer invalid uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije.
(1) Delodajalci pri planiranju zaposlovanja in zaposlovanju invalidov upoštevajo Kodeks Mednarodne organizacije dela o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu tako, da zagotavljajo enake možnosti invalidov, njihovo zaposlovanje in ohranitev njihove zaposlitve.
(2) Primerna delovna mesta za invalide so vsa delovna mesta, na katerih, ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja, invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanja dela.
(3) Delodajalci določijo v sistemizaciji delovnih mest primerna delovna mesta za invalide ter druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu.
(4) V primeru, ko se delo opravlja s prilagoditvijo delovnega časa potrebam zaposlenega invalida, ki izhajajo iz njegove invalidnosti, ko se delo opravlja na domu ali na daljavo, se posebnosti take zaposlitve uredijo v pogodbi o zaposlitvi.

(1) Delodajalec ne sme invalidu, ki nima statusa delovnega invalida redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih rezultatov in invalid teh rezultatov ne dosega zaradi invalidnosti.
(2) Invalidu iz prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter so v skladu z njegovo delovno zmožnostjo.
(3) Če delodajalec invalidu ne more ponuditi pogodbe iz prejšnjega odstavka, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, o čemer odloči komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(4) Stroški dela komisije iz prejšnjega odstavka se za invalide, ki niso delovni invalidi, krijejo iz sredstev Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljnjem besedilu: Sklad).