(1) Državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe, in če:
- izobraževalnega oziroma študijskega programa v Republiki Sloveniji ni ali
- gre za mednarodno izmenjavo.
(2) Potrdilo o statusu (akreditaciji) ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa ter o izpolnjevanju pogoja iz prve alinee prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za šolstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, o izpolnjevanju pogoja iz druge alinee prejšnjega odstavka pa izobraževalna organizacija, ki organizira mednarodno izmenjavo.
(1) Državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.
(2) Dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa si pridobi upravičenec do štipendije s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja.

(1) Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60% minimalne plače v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča in od 60 do 65% minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.
(2) Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom, glede na oddaljenost od kraja šolanja in razvitost regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče, podrobneje predpiše višino cenzusa v razponu od 60 do 65% minimalne plače za pridobitev državne štipendije.
(1) Državne štipendije se dodelijo kandidatom, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča, in od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča.
(2) V primeru kandidatov iz enostarševskih družin, kandidatov s posebnimi potrebami oziroma kandidatov, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, se državne štipendije dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 70% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju.(3) Enostarševska družina je življenjska skupnost enega od staršev in otrok, oziroma življenjska skupnost otrok in osebe, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Če tisti od staršev oziroma oseba, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo, osnuje novo življenjsko skupnost, se pogoji za dodelitev štipendije ugotavljajo po določbah prvega odstavka tega člena.
(4) Oseba s posebnimi potrebami je:– oseba, ki je invalid z 100% telesno okvaro ali ji je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov,– oseba, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja o pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.
(5) Minister, pristojen za delo, glede na oddaljenost od kraja šolanja, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče, podrobneje predpiše višino cenzusa v razponu od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana za pridobitev državne štipendije.«.

(1) Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu in:
- ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali
- ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali
- je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant, ali
- ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali
- je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.
(2) Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:
- najvišja mesta na državnem tekmovanju,
- priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
- udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,
- nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
- objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,
- drugi izjemni dosežki.
(3) Prejemnik Zoisove štipendije mora za vsako šolsko oziroma študijsko leto izkazati izpolnjevanje pogoja povprečne ocene iz druge alinee oziroma pogoja iz četrte alinee prvega odstavka tega člena ali pa izpolnjevanje pogoja iz pete alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov, v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo.
(4) Izpolnjevanja pogoja iz druge in pete alineje prvega odstavka tega člena ni treba izkazati prejemniku Zoisove štipendije, ki je zlati maturant, ko nadaljuje izobraževanje na višji stopnji.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Do neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij iz sredstev sklada so upravičeni delodajalci za potrebe, ki niso vključeni vključene v enotne regijske štipendijske sheme, če so kadrovske štipendije namenjene za študij v Republiki Sloveniji ali v tujini, pod pogoji iz tega zakona.

(1) O dodelitvi državne štipendije odloča na prvi stopnji pristojni center za socialno delo.
Državna štipendija se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo stalno prebivališče. Če kandidat nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se državna štipendija uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo začasno prebivališče. Če kandidat nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji je krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek.
(2) O dodelitvi Zoisove štipendije odloča sklad.
(3) O dodelitvi štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu odloča sklad, ki v javnem razpisu, poleg splošnih pogojev iz tega zakona, določi še druge pogoje za pridobitev teh štipendij in njihovo višino.
(4) Sklad odloča tudi o spodbudah za izobraževanje in nagradah za prispevek k trajnostnemu razvoj družbe.
(5) O dodelitvi štipendij za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma o dodelitvi štipendij na podlagi vzajemnosti odloča nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja (CMEPIUS), ki v javnem razpisu določi pogoje, ki jih za dodelitev štipendije določa mednarodni sporazum, ter višino teh štipendij.
(6) Ob podaljšanju pravice do štipendije iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se status štipendista ob predložitvi zbirne mape obnavlja po uradni dolžnosti. V zbirno mapo štipendistu ni treba vlagati dokazil o podatkih, ki so na razpolago v uradnih evidencah, in o podatkih, ki jih je že posredoval organu, ki odloča o štipendiji.

(1) V primerih iz 50 49. člena tega zakona je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.
(2) Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
(3) Kot utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.
(4) Če se pristojni center za socialno delo oziroma sklad in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije na način, določen v prvem in drugem odstavku tega člena, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih terjatev.