(1) Ta zakon določa v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata:
– Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24),
– Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L št. 180 z dne 15. 7. 2010, str. 1).

(1) Pravna oseba po tem zakonu je gospodarska družba, zadruga, zavod oziroma druga domača ali tuja pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
(2) Podjetnik po tem zakonu je domača ali tuja fizična oseba, ki na trgu skladno z veljavno zakonodajo samostojno opravlja pridobitno dejavnost.
(3) Posameznik po tem zakonu je domača ali tuja oseba, ki opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve in brez izpolnjevanja drugih z zakonom predpisanih pogojev.
(4) Nezakonito prebivanje je prebivanje državljana tretje države, ki v Republiki Sloveniji ne prebiva v skladu z določbami zakona, ki ureja vstop, prebivanje in odstranitev tujcev, ali zakona, ki ureja mednarodno zaščito.
(5) Nezakonita zaposlitev pomeni zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države.
(6) Podizvajalec je vsaka pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki mu je dodeljena izvedba vseh ali del obveznosti iz že sklenjene pogodbe.
(7) Plačilo za delo na črno zaposlene osebe pomeni plačo ali kakršne koli druge prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec prejme iz zaposlitve neposredno ali posredno od pravne osebe, podjetnika ali posameznika, in je enakovredno tistemu, ki bi ga uživali primerljivi delavci v zakonitem delovnem razmerju.
8) Posebno izkoriščevalski delovni pogoji so delovni pogoji, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev.
(9) Državljan tretje države je državljan države, ki ni država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali ni družinski član državljana države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.

(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
– z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
– omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba,
– nezakonito zaposli državljana tretje države
(2) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
(3) Če je v primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena na črno zaposlena brezposelna oseba, se domneva, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali podjetnik mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 3 dni po tem, ko inšpektor za delo ugotovi zaposlitev na črno. Če ji pogodba v tem roku ni vročena, lahko zahteva sodno varstvo.
(4) Na črno zaposlena oseba lahko kadar koli med zaposlitvijo na črno pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper pravno osebo, podjetnika ali posameznika zaradi zaposlitve na črno.
(5) Če pravna oseba, podjetnik ali posameznik ali na črno zaposlena oseba ne dokaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.
(6) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki na črno zaposli brezposelno osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.
(7) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora državljanu tretje države plačati vse morebitne še neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, hkrati pa mora plačati vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen.
(8) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora v osmih delovnih dneh po tem, ko inšpektor za delo ugotovi kršitev, poravnati obveznosti iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo o tem predložiti dokazilo.
(9) Če na črno zaposlena oseba iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena ni prejela vseh plačil za opravljeno delo oziroma za povračilo vseh stroškov za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen, lahko poravnavo obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
(10) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevati, da mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju mora hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države pri njem.
(11) Če je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki je na črno zaposlil osebo iz prvega odstavka tega člena, podizvajalec, so za obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če se jim dokaže, da so vedeli, da je pravna oseba, podjetnik ali posameznik na črno zaposloval osebe ter o tem niso obvestili pristojnih nadzornih organov.
(12) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik iz desetega odstavka tega člena ali glavni izvajalec oziroma vsi vmesni podizvajalci iz prejšnjega odstavka so odgovorni za nezakonito zaposlitev, če:
– so vedeli, da je državljan tretje države predložil ponarejeno dokazilo o zakonitem prebivanju,
– za državljana tretje države ni bila opravljena prijava dela v skladu z 49. ali 50. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11).

Za opravljanje del v lastni režiji se šteje opravljanje vseh del na nepremičninah, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti ali partner v registrirani istospolni skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena.

(1) Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno.
(2) Delo iz prejšnjega odstavka se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu.
(3) To delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inšpektoratu za delo.

(1) Za določanje, koordiniranje in spremljanje aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka koordinira delo inšpekcijskih služb iz prejšnjega člena ter enkrat letno izdela poročilo o aktivnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. Komisija vsako leto opredeli dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav v večji meri nezakonito zaposlujejo, in pripravi načrt inšpekcijskih pregledov. Vsako koledarsko leto komisija pripravi tudi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih iz prejšnjega stavka ter o ugotovitvah teh pregledov obvesti Evropsko komisijo do konca junija naslednjega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Poročilo iz prejšnjega odstavka komisija predloži v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu in Vladi Republike Slovenije.

(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje pravna osebe ali podjetnik, ki stori prekršek po prvem odstavku 5. člena tega zakona.
(2) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po drugem odstavku 5. člena tega zakona.
(4) Z globo od 100.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(5) Z globo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(6) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
 (1) Z globo od 4.100 eurov do 20.800 eurov se kaznuje pravna osebe ali podjetnik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po drugem odstavku 5. člena tega zakona
(4) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona
(5) Z globo od 4.100 eurov do 12.500 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona
(6) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe
(7) Z globo od 4.000 eurov do 12.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(8) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(9) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.
(10) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki kopije dokazila o zakonitem prebivanju državljana tretje države ne hrani ves čas zaposlitve pri njem.
(11) Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 2.000 eurov, vendar skupna višina globe za pravno osebo ali podjetnika ne sme presegati 12.000 eurov.
(12) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima posameznik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 1.000 eurov, vendar skupna višina globe za posameznika ne sme presegati 5.000 eurov.
(13) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz sedmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

 (1) Pravna oseba ali podjetnik, ki mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu, se za dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek po tem zakonu, izključi iz upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz prvega odstavka tega člena pri inšpektoratu za delo preveriti, ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz prvega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.
(3) Pravna oseba ali podjetnik iz prvega odstavka tega člena je dolžna vrniti javna sredstva, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, izplačana v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom globe za prekršek po tem zakonu.
(4) V pogodbi, iz katere izhaja upravičenost do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, se določi obveznost vračila sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz tretjega odstavka tega člena pri inšpektoratu vsakih šest mesecev preveriti ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz tretjega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.